Jedro

Pritožbeno sodišče je moralo izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti, saj zaradi retroaktivne veljavnosti razveljavitve 2. odst. 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 2005/04095 z dne 6.1.2006 v 1. in 3. točki izreka ter toženi stranki naložilo povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče po ugoditvi pritožbi izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Meni, da niso bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, ker iz vseh navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Zavezanec za plačilo avtorskega honorarja ni tožena stranka, ampak trgovski center in je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Neupoštevanje utemeljenega ugovora zastaranja pomeni kršitev materialnega prava, kar pomeni, da gre za tožbeni zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati. Bistveno pa je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko spora ni obravnavalo kot gospodarskega, kjer lahko odvetnika pred okrožnim sodiščem v sporih do 20.000,00 EUR nadomešča odvetniški pripravnik. Toženi stranki je bila tako onemogočena obramba.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi 2. odst. 282. člena ZPP, po ugotovitvah, da tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, na narok ni pristopila, ter da so podani vsi pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP za izdajo zamudne sodbe. Ugovorov, ki jih je tožena stranka podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, sodišče ni upoštevalo, kar je bilo, glede na v trenutku izdaje izpodbijane sodbe veljavni 2. odst. 282. člena ZPP, pravilno. Vendar pa je Ustavno sodišče v odločbi U-I-164/09, z dne 4.2.2010 ugotovilo protiustavnost 2. odst. 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določbo razveljavilo. Ustavno sodišče v odločbi ni navedlo, kdaj začne razveljavitev učinkovati. Zato začne skladno s 43. členom Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Citirana odločba je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 12/2010 dne 19. 2. 2010, torej je začela razveljavitev učinkovati 20.2.2010. Skladno s 44. členom ZUstS pa se del zakona, ki ga Ustavno sodišče razveljavi, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti, saj zaradi retroaktivne veljavnosti razveljavitve 2. odst. 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo. Podana je uradoma upoštevna procesna kršitev absolutne narave po 7. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, zato je moralo pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odločiti ob upoštevanju trditvene podlage tožeče in tožene stranke, torej izvesti dokazni postopek skladno s predlogi strank.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.