Jedro

Sodišče mora upoštevaje ustavno načelo enakosti pred zakonom enake položaje obravnavati enako in različne različno. V tem primeru glede na jasno zakonsko določbo, sodišče ne more slediti pritožničini razlagi, ki upniku odreka procesno upravičenje. Vsi upniki, ki terjatve priglasijo pod odložnim pogojem, smejo opravljati svoja procesna upravičenja v postopkih zaradi insolventnosti, čeprav obstaja možnost, da se odložni pogoj do končne razdelitve ne bo uresničil in bo njihova terjatev prenehala. ZFPPIPP nikjer ne omejuje njihovega procesnega upravičenja.

Izrek

Pritožba upnice V. M. d.o.o. se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo sklenilo daregresna terjatev o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 28. 3. 2019, ki je sestavni del izreka sklepa sodišča prve stopnje in je hkrati z njim objavljen.

2. Zoper takšen sklep se je pritožila upnica V. d. o. o. Vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov v delu, kjer je sodišče prve stopnje v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 28. 3. 2019 R. K. napotilo na pravdo za ugotovitev obstoja ali neobstoja terjatve upnice V. d. o. o. Navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti opravljanja upniških dejanj osebi R. K. Slednji ni upnik stečajnega postopka, temveč oseba iz 8. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), katera na dan začetka stečajnega postopka ni imela in ni prijavila nobene terjatve zoper stečajnega dolžnika. Prijavil je pogojno regresno terjatev iz 44. člena ZFPPIPP kot član poslovodstva. Gre za podrejeno terjatev člana, kot to določa 44. člen ZFPPIPP in ne upniško terjatev. Meni, da je skladno z določili 56. člena ZFPPIPP stranka glavnega insolvenčnega postopka vsak upnik, ki je v tem postopku prijavil terjatev do insolventnega dolžnika. Navaja, da bi bilo treba ugovor R. K. zoper prijavljeno terjatev upnice, ki temelji na izvršilnem naslovu, zavreči. R. K. namreč nima aktivne legitimacije za prerekanje terjatve upnice.

3. Pritožba je bila v izjavo vročena upravitelju, ki je navedel, da imata tako pritožnica kot R. K. naveden pod zap. št. 4 v končnem seznamu preizkušenih terjatev, na podlagi določbe 1. točke 56. člena ZFPPIPP status stranke glavnega postopka. Poudarja, da je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti in svoje naloge v postopku opravlja zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Ni pa njegova naloga zavzemanje stališč do pritožbenih navedb.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba 56. člena ZFPPIPP določa, da so v glavnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja upravičeni opravljati vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Določba šestega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa, da če član poslovodstva ali nadzornega sveta odškodninsko odgovarja po 42. ali 43. členu ZFPPIPP, pridobi s plačilom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v stečajnem postopku nad družbo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (v nadaljnjem besedilu regresna terjatev člana). Določba sedmega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa še, da član poslovodstva in nadzornega sveta, proti kateremu je bila vložena tožba za uveljavitev odškodninske odgovornosti iz 42. ali 43. člena ZFPPIPP, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev iz šestega odstavka tega člena, sicer ta regresna terjatev v razmerju do družbe kot stečajnega dolžnika preneha. Določba 8. odstavka 44. člena ZFPPIPP določa, da se regresna terjatev iz 6. odstavka 44. člena ZFPPIPP plača ob razdelitvi stečajnega mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka 21. člena ZFPPIPP.

6. Kot izhaja iz navedb pritožnice same naj bi bila zoper R. K. vložena odškodninska tožba po 43. členu ZFPPIPP. V skladu z določbo sedmega odstavka 44. člena ZFPPIPP je zato moral kot pogojno terjatev prijaviti svojo regresno terjatev. Nima prav pritožnica, ko navaja, da upravičenje nastopati kot upnik pridobi šele s plačilom svoje obveznosti na podlagi odškodninske odgovornosti. Zakon namreč izrecno določa, da mora svojo terjatev prijaviti v roku enega meseca po vročeni odškodninski tožbi kot svojo pogojno terjatev. Glede na navedeno je upravitelj (in nato sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu) ravnal pravilno, ko je pogojno terjatev R. K. povzel v seznam preizkušenih terjatev in ga zaradi njegovega ugovora v zvezi z upničino terjatvijo napotil na pot pravde.

7. Pritožnica svojo pritožbo utemeljuje z dejstvom, da bo R. K. pridobil pravico karkoli iz stečajne mase zahtevati šele, ko bo vanjo vplačal prisojeno odškodnino (in če bo v stečajni masi po končni razdelitvi ostanek), kar sicer drži, ne pomeni pa istočasno, da R. K. ni stranka tega stečajnega postopka.

8. ZFPPIPP v 259. členu ureja terjatve, ki so povezane z odložnim pogojem in sicer, če je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem in se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, terjatev preneha.

9. Tudi v tem primeru gre za „pogojno terjatev“ (pravilno terjatev povezano z odložnim pogojem) in sicer upnik, ki ima regresno terjatev člana poslovodstva, mora v skladu z določbo sedmega odstavka 44. člena ZFPPIPP svojo terjatev prijaviti. Je pa terjatev povezana z odložnim pogojem, da bo ta upnik do izdelave končnega načrta vplačal odškodnino. Če je ne bo, mu bo terjatev prenehala. Sodišče mora upoštevaje ustavno načelo enakosti pred zakonom enake položaje obravnavati enako in različne različno. V tem primeru glede na jasno zakonsko določbo, sodišče ne more slediti pritožničini razlagi, ki upniku odreka procesno upravičenje. Vsi upniki, ki terjatve priglasijo pod odložnim pogojem, smejo opravljati svoja procesna upravičenja v postopkih zaradi insolventnosti, čeprav obstaja možnost, da se odložni pogoj do končne razdelitve ne bo uresničil in bo njihova terjatev prenehala. ZFPPIPP nikjer ne omejuje njihovega procesnega upravičenja. Pritožbeno sodišče ob jezikovni in sistemski razlagi 44. in 259. člena ZFPPIPP ne more slediti razlogom pritožnice.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na odločilne pritožbene razloge. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).