Jedro

Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje odločilo, da sta toženca dolžna tožniku plačati 13.000,00 DEM z zamudnimi obrestmi, kakršne Gorenjska banka Kranj d.d. priznava za devizne hranilne vloge na vpogled za DEM, in sicer od zneska 20.000,00 DEM za čas od 1.10.1995 do 29.1.1997, od zneska 13.000,00 DEM od 30.1.1997 do plačila, vse v tolarski protivrednosti po menjalniškem prodajnem tečaju iste banke, veljavnem na dan plačila.

Toženca morata tožniku povrniti tudi 79.376,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje.

Proti sodbi se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožujeta toženca.

Menita, da je sedaj že pokojni tožnik smiselno razveljavil kupoprodajno pgodbo in ju je s tem hotel izsiljevati. Znesek 13.000,00 DEM je bil mišljen kot ara, zato menita, da je prišlo s strani tožnika do neke vrste manipuliranja. Toženca ocenjujeta kot pravilno ugotovitev sodišča, da dolgujeta 13.000,00 DEM, obenem pa predlagata, da se sodba spremeni oz. razveljavi tako, da se jima oprostijo sodni stroški in zamudne obresti, glavnica pa naj se vrača po obrokih.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. odstavku 331. člena določa, da sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če toženec do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. Prav to sta toženca (po delnem umiku tožbe oz.

skrčitvi zahtevka) na obravnavi dne 24.6.1999 storila, zato je prvo sodišče ravnalo v skladu z navedenim zakonitim določilom, ko je izdalo izpdobijano sodbo. Za nadaljnje obravnavanje o pravnem temelju dolga, na kakršno, čeprav sicer dokaj nedoločno, nakazuje pritožba, ob opisanem stanju stvari seveda ni bilo potrebe in podlage. Sicer pa je pripoznalno sodbo po izrecnem določilu 3 odst. 353. člena ZPP mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, ali pod vplivom prisile ali zvijače. Procesne kršitve po zgoraj povedanem ni, navedenih napak volje v zvezi z dano izjavo pa pritožnika niti ne zatrjujeta. Nasprotno, odločitev, ki jima nalaga plačilo 13.000,00 DEM (v tolarski protivrednosti) celo izrecno ocenjujeta kot pravilno. Ker s tem priznavata, da dolg v prisojeni višini še obstaja, tudi ni nikakršnega dvoma, da sta z njegovim plačilom, torej z izpolnitvijo obveznosti v zamudi, katere zakonita posledica so poleg glavnice še zamudne obresti (čl. 277/1 ZOR). Za v pritožbi predlagano spremembo sodbe s tem, da bi bila toženca oproščena plačila obresti, tako ni zakonite podlage. Prav tako pa ne za oprostitev plačila pravdnih stroškov, saj zahtevka nista pripoznala v odgovoru na tožbo oziroma na prvem naroku (157. člen ZPP). Morebitno obročno odplačevanje dolga pa je lahko le stvar dogovora med pravdnima strankama.

Po obrazloženem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (čl. 368 ZPP).