Jedro

Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo hudo ogroženost telesnega in duševnega razvoja novorojenčka A., je z začasno odredbo dečka takoj začasno odvzelo očetu in materi ter ga namestilo na tajno lokacijo. Začasno je prepovedalo stike med dečkom in staršema in naložilo predlagatelju, da v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe predlaga uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka ali predlaga ukrep trajnejšega značaja (odvzem otroka).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor druge nasprotne udeleženke zoper sklep s 16. 9. 2020, s katerim je sodišče nasprotnima udeležencema začasno odvzelo otroka in jima začasno prepovedalo stike z njim.

2. Zoper sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da sodišče po vloženem ugovoru ni razpisalo naroka, na katerem bi zaslišalo nasprotno udeleženko in se prepričalo o njenem psihičnem stanju ter po potrebi opravilo poizvedbe na Psihiatrični kliniki v .... Odločitev je sprejelo le na podlagi listin v spisu. Nasprotni udeleženki ni bilo omogočeno, da bi vzpostavila z otrokom materinski odnos in začela funkcionirati kot mati ter razvila svoj materinski čut. Po odpustu iz bolnišnice je potrebovala nekaj časa, da se je stabilizirala, sedaj pa je že psihično stabilna ter odzivna na klice skrbnice za poseben primer in upnika. Sodišče nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da bi se stkale vezi, ki se vzpostavijo med materjo in otrokom po rojstvu. Neživljenjska in nečloveška je odločitev, da se prepovedo vsi stiki otroka z materjo. Nasprotna udeleženka se zaveda, da so koristi otroka prednostne, vendar je v otrokovo korist tudi stik s staršem, zlasti z materjo, v zgodnjem obdobju odraščanja. Sodišče je ugotavljalo dejansko stanje, ne da bi zaslišalo nasprotno udeleženko, opravilo poizvedbe na Psihiatrični kliniki v ... in angažiralo izvedenca.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki v odgovoru na pritožbo navaja, da je obravnaval celotno dejansko stanje družine, napravil oceno ogroženosti otroka in zaključil, da je odvzem otroka edina možna varianta, saj bi bila drugače otrokovo zdravje in življenje ogrožena, enako pa velja glede stikov. Predlagatelj se je prepričal v katastrofalne bivanjske razmere, v katerih nasprotna udeleženca živita, ki nikakor niso primerne za novorojenčka. Nasprotna udeleženca za novorojenčka nista pripravila ničesar, s strokovno službo predlagatelja slabo sodelujeta, ne želita se oglasiti na sedežu predlagatelja, prvi nasprotni udeleženec ne dovoli, da bi se strokovna služba oglasila pri njiju doma in preprečuje, da bi strokovna služba opravila razgovor z drugo nasprotno udeleženko. Med nasprotnima udeležencema vlada izrazito nesorazmerje moči, opazna je močna podrejenost druge nasprotne udeleženke prvemu nasprotnemu udeležencu, izkazano je tudi nasilno vedenje, ki ga druga nasprotna udeleženka ne zaznava oziroma ga ni sposobna zaznati. V družini je prisotno psihično in ekonomsko nasilje, druga nasprotna udeleženka je v celoti odvisna od prvega nasprotnega udeleženca, oba pa živita popolnoma izolirano življenje. Prvi nasprotni udeleženec ima že vrsto let paranoidne osebnostne in blodnjave motnje, zaradi česar bi lahko bil nevaren za svojega otroka. Iz navedenih razlogov je treba začasno ukiniti tudi stike. Varnost, zdravje in življenje mladoletnega A. so v danem trenutku najpomembnejši, prepoved pa je začasne narave.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. Sodišče prve stopnje je navedlo tudi vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo hudo ogroženost telesnega in duševnega razvoja novorojenčka A., rojenega ... 2020, je z začasno odredbo, ki jo je izdalo 16. 9. 2020, dečka takoj začasno odvzelo očetu in materi ter ga namestilo na tajno lokacijo. Začasno je prepovedalo stike med dečkom in staršema in naložilo predlagatelju, da v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe predlaga uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka ali predlaga ukrep trajnejšega značaja (odvzem otroka).1

6. S sklepom z 28. 9. 2020 je prvostopenjsko sodišče drugi nasprotni udeleženki postavilo skrbnico za poseben primer zaradi dvoma v njeno procesno sposobnost. Na podlagi podatkov Univerzitetne Psihiatrične klinike ... s 25. 9. 2020 je ugotovilo, da druga nasprotna udeleženka ni sposobna razumeti pomena vlog in odločb ter nastopati kot stranka v postopkih pred sodiščem.

7. Zoper izdano začasno odredbo je ugovarjala druga nasprotna udeleženka po svoji skrbnici za poseben primer. Iz ugovora izhaja, da skrbnica z drugo nasprotno udeleženko sicer ni uspela vzpostaviti kontakta, a je ne glede na to izrečen ukrep preveč drastičen, saj je druga nasprotna udeleženka do 28. tedna nosečnosti ravnala skrbno zaradi pričakovanega otroka ter opravila vse preglede, nato pa se je njeno psihično stanje poslabšalo in je prišlo do hospitalizacije. Sedaj se je njeno psihično stanje stabiliziralo in je odpuščena iz psihiatrične bolnišnice.

8. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo, saj je ugotovilo ogroženost otroka ne le zaradi izredno nemogočih bivanjskih razmer družine, ampak tudi zaradi ustroja življenja in samega funkcioniranja dečkovih staršev. Na prihod novorojenčka se nista pripravila, pripravila nista nobene opreme, ne sodelujeta s strokovno službo predlagatelja in ne zaznavata nobene nevarnosti za otrokovo zdravje in življenje, zaradi lastne psihične nestabilnosti, pa tega niti nista sposobna zaznati. Druga nasprotna udeleženka je psihično in fizično odvisna od prvega nasprotnega udeleženca in je do njegovih ravnanj nekritična, prvi nasprotni udeleženec pa je agresiven, z nizko stopnjo frustracijske tolerance in v svoji komunikaciji žaljiv ter nedostopen.

9. S temi razlogi je prvostopenjsko sodišče utemeljijo ugotovitev, da je deček ogrožen in ga je bilo treba zaradi njegove lastne varnosti očetu in materi takoj začasno odvzeti ter jima začasno prepovedati stike z njim. Navedene razloge in zaključke pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Nobenega dvoma ni, da bi bil otrok pri nasprotnih udeležencih ogrožen in da zaenkrat ni v njegovo korist, da bi imela starša z njim stike.

10. Druga nasprotna udeleženka v pritožbi ne navede nič takega, kar bi ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča izpodbilo (negiralo). Tega ne spremeni niti pritožbena navedba, da se zaradi odvzema otroka pri drugi nasprotni udeleženki materinski čut in povezanost z otrokom nista mogla razviti. Kot je pravilno navedeno (že) v pritožbi, sodišče varuje koristi otroka (v obravnavanem primeru novorojenčka), za katerega starša očitno (še) ne zmoreta poskrbeti in zaradi svojih zdravstvenih (psihičnih) težav tega niti nista sposobna prepoznati.

11. Po določilu 161. člena Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerim je tudi ta, da je postopek hiter, sodišče pa o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

12. Prvostopenjsko sodišče je gornja vodila pri izdaji začasne odredbe upoštevalo in s tem, ko ni razpisalo naroka in ni zaslišalo druge nasprotne udeleženke, ni kršilo določil postopka, niti procesnih pravic druge nasprotne udeleženke, kar je očitano v pritožbi. Spisovno gradivo daje dovolj podlage za zaključke, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje in sprejelo izpodbijano odločitev. Posebnost postopka za izdajo začasne odredbe je tudi hitrost postopka, ki je bila v obravnavanem primeru bistvenega pomena, saj je bilo treba poskrbeti za novorojenčka.

13. Dokazovanje z izvedencem, zaslišanje druge nasprotne udeleženke in po potrebi tudi drugi dokazi bodo (lahko) izvedeni v postopku o izreku ukrepa trajnejšega značaja, ki se že vodi pod opr. št. II N 000/2020 pred Okrožnim sodiščem v ... V tem postopku bo lahko druga nasprotna udeleženka predstavila svoj napredek po odpustu iz bolnišnice, na katerega se sklicuje sedaj v pritožbi in sodelovanje s strokovnimi službami predlagatelja. Strokovne službe centra za socialno delo pa bodo morale najti pot za nudenje pomoči drugi nasprotni udeleženki za ureditev dostojnega življenja in opravljanje nalog, ki jih zahteva materinstvo, v začetku morda (le) stikov (pod nadzorom).

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi.

1 Predlagatelj je sprožil pred Okrožnim sodiščem v ... 23. 9. 2020 postopek o ukrepu trajnejšega značaja za varstvo koristi otroka II N 000/2020.