Jedro

ZSVarPre v 20. členu določa, da se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Sodišče prve stopnje je menilo, da je navedeno zakonsko določbo v primeru odločanja o taksni oprostitvi treba smiselno razumeti tako, da je upoštevno obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem, v katerem je nastala taksna obveznost. Po presoji pritožbenega sodišča pa je treba upoštevati obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem, ko je bil vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog prvega tožnika za odlog, podredno za obročno plačilo sodne takse zavrne in da je prvi tožnik dolžan plačati sodno takso po plačilnem nalogu I Pg 332/2025 z dne 29. 12. 2025 v novo določenem roku 15 dni od prejema tega sklepa.

2.Zoper izpodbijani sklep je prvi tožnik vložil pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in dovoli odlog ali obročno plačilo sodne takse v šestih obrokih. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1).

5.Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je ob smiselni uporabi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Poleg dohodkov se pri presoji upravičenosti do taksne oprostitve upošteva tudi premoženjsko stanje, saj ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse, če ima ona ali njena družina premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP).

6.Prvi tožnik je po prejemu plačilnega naloga z dne 29. 12. 2025 za doplačilo premalo plačane sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 561,00 EUR dne 7. 1. 2026 vložil predlog za odlog, podredno za obročno plačilo sodne takse. Taksna obveznost je nastala dne 28. 7. 2025. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je obdobje, ki je upoštevano za ugotavljanje dohodkovnega položaja prvega tožnika, obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem, v katerem je nastala taksna obveznost, to so meseci april, maj in junij 2025. Presodilo je, da prvi tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ker je na podlagi podatkov in izjav, ki jih je podal prvi tožnik, in dokumentacije, ki jo je sodišče prve stopnje pridobilo po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je povprečni mesečni dohodek prvega tožnika v obdobju od aprila do junija 2025 znašal 2.689,70 EUR (kar presega dohodkovni cenzus iz drugega odstavka 13. člena ZBPP) in da je imel prvi tožnik na dan 28. 7. 2025 na varčevalnem računu prihranke v višini 25.920,00 EUR (kar presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre).

7.Sodišče prve stopnje je predlog prvega tožnika za odlog oziroma obročno plačilo sodne takso zavrnilo zaradi višine prihrankov na dan nastanka taksne obveznosti 28. 7. 2025 in višine povprečnega mesečnega dohodka v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem nastanka taksne obveznosti (april, maj, junij 2025). Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je njegov dohodkovni in premoženjski položaj ugotavljalo za napačno obdobje.

8.Skladno s prvim in drugim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s plačilom takse oziroma s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja. Iz citiranih določb po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da odločilen trenutek za presojo, ali bi zaradi plačila takse oziroma takojšnjega plačila ali takojšnjega plačila takse v celotnem znesku prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje stranke, ni trenutek nastanka taksne obveznosti, temveč trenutek, ko je takso treba plačati. Ali bo plačilo takse občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje stranke, je namreč mogoče ugotoviti samo tako, da se kot izhodiščni trenutek za ugotavljanje materialnega (tj. dohodkovnega in premoženjskega) položaja upošteva čas, ko je takso treba plačati, in ne čas, ko je taksna obveznost nastala.

9.Glede ugotavljanja materialnega položaja strank, ki so fizične osebe, se uporablja 12.a člen ZST-1, ki v drugem odstavku napotuje na določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je ZSVarPre, ki v 20. členu določa, da se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Sodišče prve stopnje je menilo, da je navedeno zakonsko določbo v primeru odločanja o taksni oprostitvi treba smiselno razumeti tako, da je upoštevno obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem, v katerem je nastala taksna obveznost. Po presoji pritožbenega sodišča pa je, kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse1, treba upoštevati obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem, ko je bil vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.

10.Upoštevati je treba tudi, da je z vložitvijo predloga za taksno oprostitev obveznost dejanskega plačila sodne takse zamaknjena v prihodnost. Zato je v primerih, ko med vložitvijo predloga za taksno oprostitev in odločanjem sodišča o predlogu poteče daljše časovno obdobje in se materialni položaj stranke v tem času občutno spremeni, treba upoštevati tudi dohodkovni in premoženjski položaj stranke v času odločanja o predlogu.2

11.Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ni ugotovilo materialnega položaja prvega tožnika v pravilnem obdobju, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da ne more samo odločiti o utemeljenosti predloga prvega tožnika za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Če bi o utemeljenosti predloga odločilo samo, bi namreč s tem samo prvič ugotavljalo celovito dohodkovno in premoženjsko stanje prvega tožnika v upoštevnem obdobju, s čimer bi prvič ugotavljalo v dejanskem in pravnem pogledu obsežni sklop dejstev in samo prvič izvedlo tudi večji del dokaznega postopka. S tem bi bila pravica prvega tožnika do dvostopenjskega sojenja izvotljena. Razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek po presoji pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker je od vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep do izdaje tega razveljavitvenega sklepa minilo manj kot dva meseca (drugi odstavek 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

-------------------------------

1Npr. VSL Sklep I Cpg 29/2020 z dne 20. 4. 2020, VSL Sklep I Cpg 212/2023 z dne 4. 7. 2023, VSL Sklep III Cp 1375/2025 z dne 21. 8. 2025.

2Primerjaj VSL Sklep VII Kp 33759/2021 z dne 15. 12. 2022 in G. Špajzer, Stroški in sodne takse v izvršbi in zavarovanju, Pravosodni bilten 2/2024, str. 145.