Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S tem, ko je toženec plačal del dolga pooblaščencu tožeče stranke, je dolg pripoznal.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I 97/00901 z dne 15.10.1997 glede zneska 870.668,50 SIT, v presežku pa se sklep razveljavi. Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožniku izvršilne stroške v znesku 14.357,32 SIT in pravdne stroške v višini 191.615,39 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi v osmih dneh. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec sklenil tri posojilne pogodbe z Beograjsko banko, vsega posojila ni plačal, tožeča stranka pa je pravni naslednik Beograjske banke.
Proti sodbi se toženec pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe in navaja, da tožeči stranki nič ne dolguje. Posojilne pogodbe so bile sklenjene z Beograjsko banko, s tožečo stranko pa tožena stranka ni v nikakršnem razmerju in zato ni aktivno legitimirana.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preiskusilo sodbo po uradni dolžnosti glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (člen 365/2 Zakona o pravdnem postopku - ZPP), sodbo pa je preiskusilo tudi v okviru pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, prav tako pa je pravilna materialnopravna odločitev.
Edini pritožbeni razlog je, da tožena stranka ni v razmerju s tožečo stranko in da zato tožeča stranka ni aktivno legitimirana. Treba je ugotoviti, da ima sodišče prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem izčrpne razloge, ki jih pritožba niti ne spodbija, temveč le vztraja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana. Toženec sam, zaslišan kot stranka, tega ugovora niti ni podal, ampak je izpovedal, da se je s firmo Calcul (za katero je bilo v postopku ugotovljeno, da je delala po pooblastilu tožeče stranke), dogovoril o odplačilu kredita v obrokih in da je nekaj celo plačal. Dolg je torej pripoznal (čl. 387/1 in 387/2 Zakona o obligacijskih razmerjih). Ugovor tožene stranke v pritožbi, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana, torej v spisu nima podlage.
Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sodbo potrditi (člen 368 ZPP).
Določbe ZPP/77 so v tej sodbi uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.