Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V prvi fazi postopka o predlogu za obnovo postopka se presoja samo ali so izpolnjeni formalni pogoji za obnovo, zato stranke v tej fazi postopka ne morejo uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na meritorno odločanje o stvari.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Komiteja za družbeni razvoj in urejanje prostora, odsek za urbanizem in urejanje prostora občine, s katerim je bila dovoljena obnova postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka k obstoječi mizarski delavnici, ki je bil končan z odločbo istega organa v obsegu, da se tožniku omogoči sodelovanje v postopku. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pritožbene ugovore tožnikov zavrača, ker se v celoti nanašajo na samo lokacijo, zato jih v postopku za dovolitev obnove ni mogoče upoštevati.
Tožnika v tožbi navajata, da so bile v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka za mizarsko delavnico kršena pravila postopka ter, da je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje. Gradnja prizidka za mizarsko delavnico je v nasprotju z zazidalnim načrtom, po katerem je sporno območje namenjeno izključno za stanovanjsko gradnjo. Tožena stranka bi zato morala odločiti, da gradnja prizidka za obrtno dejavnost na tem območju ni možna. Navedba tožene stranke, da se bo šele v obnovljenem postopku obravnavala dopustnost lokacije, je brezpredmetna, ker bi se zadeva lahko rešila v tem postopku. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je tožnik predlagal obnovo postopka, ki je bil končan z lokacijskim dovoljenjem za gradnjo prizidka k obstoječi mizarski delavnici zaradi razloga iz 9. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Čeprav je prvostopni organ kot pristojni organ predlogu tožnika ugodil in dovolil obnovo postopka, sta tožnik in njegova žena vložila pritožbo ter navajala, da je bila gradnja prizidka nezakonita, o čemer bi moral prvostopni organ že odločiti. Podoben ugovor uveljavljata tožnika v tožbi, vendar nimata prav, ko menita, da bi morala tožena stranka glede na prejšnje postopke z izpodbijano odločbo meritorno odločiti o stvari. Tožena stranka je namreč pravilno odločila le o dovolitvi obnove postopka, ker je bilo samo o tem odločeno s sklepom prve stopnje. Ta je bil izdan po določbi 1. odstavka 257. člena ZUP potem, ko je prvostopni organ preizkusil, če je predlog pravočasen, če ga je vložila upravičena oseba in če je obnovitveni razlog verjetno izkazan. Ugovore, ki se nanašajo na meritorno odločanje o stvari bosta tožnika lahko uveljavljala v drugem delu postopka, zato jih je tožena stranka utemeljeno zavrnila.
Glede na navedeno je izpodbijana odločba zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Zakon o upravnih sporih je sodišče tako kot zakon o splošnem upravnem postopku uporabilo kot republiški predpis na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).