Jedro

Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke, ustanovljene za zavarovanje denarne terjatve po sklenjeni posojilni pogodbi, zaradi poplačila dolga iz posojilne pogodbe, je obligacijske narave, saj temelji na trditvah o izpolnitvi pogodbene obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: ″Ugovoru krajevne pristojnosti se ugodi.

Okrožno sodišče v Celju ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in se zadeva odstopi krajevno in stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.″

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo po toženi stranki v odgovoru na tožbo podan ugovor krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju in sklenilo, da je krajevno pristojno za odločanje v predmetni zadevi.

2. Zoper sklep se tožena stranka po pooblaščenki pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZPP s tem, ko je uporabilo določbo 57. člena in ni uporabilo določb 48. in tudi 69. člena ZPP. Tožena stranka je utemeljeno ugovarjala krajevni pristojnosti. V konkretnem primeru gre glede na trditveno podlago za spor iz pogodbenega razmerja in ne za spor o obstoju, prenehanju in spremembi stvarne pravice, zato je za spor podana splošna krajevna pristojnost po sedežu tožene stranke (48. členu ZPP), ki je v Ljubljani, torej Okrožnega sodišča v Ljubljani. Za opredelitev spora je bistven zahtevek in ta se v konkretnem primeru glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke in ni pravilen zaključek sodišča, da gre za stvarnopravni spor in s tem za izključno krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Celju. Glede na to, da v konkretnem primeru ne gre za izključno krajevno pristojnost, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tudi določbo 69. člena ZPP, saj ni ovire za upoštevanje sporazuma strank po 12. členu Posojilne pogodbe z dne 14. 11. 2016, ki jo je tožeča stranka priložila k tožbi, o dogovorjeni pristojnosti sodišča v Ljubljani. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremeni oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka po pooblaščenki zavzema za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju in se izreklo za krajevno pristojno odločati v predmetni zadevi.

6. V razlogih sklepa je ugotovilo, kar tudi sicer potrjuje spisovno gradivo, da tožeča stranka tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine z dovolilom za izbris hipoteke utemeljuje s poplačilom dolga iz Posojilne pogodbe z dne 14. 11. 2016, na podlagi katere je bila ustanovljena in v zemljiško knjigo vpisana hipoteka na njeni nepremičnini, ki jo je za zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe zastavila kot solidarni porok, tožena stranka pa zahtevku nasprotuje in trdi, da dolg ni bil v celoti poplačan in terjatev še obstoji, zato ni podlage za izbris hipoteke.

7. V odgovoru na tožbo (prvi odstavek 22. člena ZPP) je tožena stranka ugovarjala krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju s trditvami, da gre za spor iz obligacijskega razmerja, za katerega je podana splošna krajevna pristojnost po sedežu tožene stranke (48. člen ZPP) in sicer Okrožnega sodišče v Ljubljani, poleg tega pa je po 12. členu sklenjene Posojilne pogodbe z dne 14. 11. 2016, ki jo je tožeča stranka predložila k tožbi1, za spore iz te pogodbe tudi dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani (69. člen ZPP).

8. Ugovor krajevne pristojnosti tožene stranke je utemeljen. Pritrditi je toženi stranki, da gre v obravnavanem primeru za spor iz pogodbenega razmerja in ne za spor o stvarni pravici, kot je spor opredelilo sodišče prve stopnje. Zato tudi ne gre za izključno krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Celju po 57. členu ZPP, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke, ustanovljene za zavarovanje denarne terjatve po sklenjeni posojilni pogodbi, zaradi poplačila dolga iz posojilne pogodbe, je obligacijske narave, saj temelji na trditvah o izpolnitvi pogodbene obveznosti. Za takšne spore pa velja splošna krajevna pristojnost, v obravnavanem primeru po sedežu tožene stranke, ki je v Ljubljani (48. členu ZPP), tožena stranka pa se na podlagi 69. člena ZPP tudi utemeljeno sklicuje na dogovorjeno pristojnost za spore iz te posojilne pogodbe2. Zato je podana krajevna (in stvarna) pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.3

9. Ob obrazloženem je bilo pritožbi tožene stranke ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

10. Izpodbijani sklep predstavlja sklep procesne narave. Za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov pa je ključen končni uspeh strank v postopku (154. člen ZPP). Zato je pritožbeno sodišče odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (člen 163/4 ZPP).

1 Priloga A2 v spisu. 2 Glej 12. člen sklenjene Posojilne pogodbe z dne 14. 11. 2016 - priloga A2. 3 . Glede na navedbe o poslovnem sodelovanju - tč. II tožbe in tč. 2 na strani 6 odgovora na tožbo v zvezi s posojilno pogodbo tudi ne gre za potrošniško pogodbeno razmerje (člen 51. a ZPP), na kar se tudi sicer nobena od pravdnih strank ne sklicuje.