Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, ko sodišče izvršbo na premičnine ustavi, ker se pri rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ni ovire, da upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje izvršbe ponovno z rubežem premičnin.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeni stroški upnika se odmerijo na 26.928,00 SIT.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne
22.10.2004 za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove premičnine, zavrglo, ker je izvršbo na premičnine že pravnomočno ustavilo.
Zoper sklep se upnik pravočasno pritožuje "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da ustavitev izvršbe na določeno sredstvo, nikakor ne pomeni, da bi tega sredstva ne bilo možno več predlagati. Upnik ni prišel do poplačila, ker dolžnik ni imel rubljivega premoženja in je zato sodišče izvršbo na premičnine ustavilo. Po neuradnih podatkih upnika je dolžnik pridobil nekaj premičnega premoženja in bi tako lahko upnik prišel do poplačila, zato je predlagal, da sodišče ponovno dovoli izvršbo na premičnine.
Po mnenju upnika gre za podoben primer, kot v izvršbi na osebni dohodek dolžnika. Dolžnik ostane brez zaposlitve in se čez nekaj časa ponovno zaposli pri drugem delodajalcu. V takem primeru sodišče dovoli izvršbo tudi na OD pri drugem delodajalcu.
Pritožba je utemeljena.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v primeru, ko sodišče izvršbo na premičnine ustavi, ker se pri rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe (88. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ni ovire, da upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje izvršbe ponovno z rubežem premičnin (3. odstavek 34. člena ZIZ).
Tudi, če bi bila izvršba v celoti ustavljena (upnik bi npr. predlagal le izvršbo na premičnine), ne bi bilo ovire, da upnik takoj vloži nov predlog za izvršbo na premičnine, saj v izvršilnem postopku ne velja načelo ne bis in idem. V obeh primerih je upnik lahko "omejen" le s stroškovnimi posledicami (načelo potrebnosti izvršilnih stroškov, 6. odstavek 38. člena ZIZ). Še posebej pa ni ovire za nadaljevanje postopka z izvršbo na premičnine v konkretnem primeru, ko so bili dolžniku J. M. določeni predmeti že zarubljeni (list. št. 31), pri dolžniku M. V. pa rubež ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen (primerjaj poročili izvršitelja list. št. 45 in list. št. 52).
Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka naj torej sodišče prve stopnje o predlogu upnika ponovno odloči. Pritožbeno sodišče tega ni smelo storiti, saj je takšna odločitev v pristojnosti sodišča prve stopnje.
Pritožbeno sodišče je glede na uspešnost pritožbe, upniku odmerilo njegove pritožbene stroške. Priznalo mu je priglašenih 200 točk za pritožbo na podlagi 6. točke Tar. št. 27 Odvetniške tarife - OT ter 2 % materialnih stroškov, to je 4 točke, skupaj 204 točke. Ob vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT je to 22.440,00 SIT, skupaj z 20 % DDV (4.488,00 SIT) 26.928,00 SIT. Pritožbeno sodišče upniku ni priznalo stroškov poizvedb, saj iz predloga (list. št. 64) ni razvidno, da bi upnik opravljal kakšne poizvedbe, niti o tem ni predložil dokaza. Priznalo pa mu tudi ni 50 točk iz naslova poročila stranki, saj meni, da mu glede na konkretni sklep, ti stroški ne gredo.