Jedro

V skladu z določbo tretjega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih oziroma, če gre za odločbo iz četrtega odstavka 420. člena, v osmih dneh od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso 112,00 EUR za pritožbo zoper sklep.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju kot prepozno zavrglo obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 13. 12. 2018, zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 4. 4. 2017, opr. št. I K 25902/2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 5. 12. 2017, opr. št. II Kp 25902/2016. Slednja je bila obsojencu vročena 21. 12. 2017, kot izhaja iz vročilnice pripete končnim odredbam prvostopenjske sodnice na list. št. 89. 2. Zoper sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti se je obsojenec pravočasno pritožil. Navaja, da se s sklepom ne strinja ″zaradi kršitve kazenskega zakona po 420. členu ZKP″. Pritožbenega predloga ni podal, je pa pritožbi priložil fotokopijo zahteve za varstvo zakonitosti z dne 13. 12. 2018. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo tretjega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih oziroma, če gre za odločbo iz četrtega odstavka 420. člena, v osmih dneh od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP). Če zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se ta rok šteje od pravnomočnosti te odločbe. Obsojeni F. Š. se je zoper prvostopenjsko sodbo z dne 4. 4. 2017, opr. št. I K 25902/2016, pritožil. Višje sodišče v Celju je s sodbo z dne 5. 12. 2017, opr. št. II Kp 25902/2016, njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodba je tako postala pravnomočna 13. 12. 2017, torej z dnem, ko je sodišče prve stopnje prejelo spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 129. člena ZKP). Drugostopenjska sodba je bila obsojencu osebno vročena 21. 12. 2017. Tega dne je začel teči trimesečni rok za vložitev izrednega pravnega sredstva iz 421. člena ZKP in se je iztekel 21. 3. 2018. Obsojenec je tako z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti dne 18. 12. 2018 zamudil zakonski prekluzivni rok za skoraj 9 mesecev.

5. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

6. Obsojenec s pritožbo ni uspel in zato mora, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, plačati sodno takso v znesku 112,00 EUR po tarifni št. 7153 v zvezi s tarifnima št. 71113 in 7111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) kot strošek pritožbenega postopka (zavrnitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti).