Jedro

Pravni interes je predpostavka za dopustnost uveljavljanja pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dediča R.K. (v nadaljevanju dedič) z dne 2. 9. 2019 za izdajo začasne odredbe, ki glasi: „Sklep o začasni odredbi, da sodišče na podlagi 200. člena ZD zaščiti - zavaruje zapuščino zapustnikov, kot idealni delež dediča: R.K. na nepremičninah in denarju, kot obveznicah in obrestmi.

Dedičem v zapuščinskem postopku po pokojnih U. in M.K. se prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnin in sicer: M.K. pri celotnih parcelah št. 903/869 obe k.o. P. in na 416/4000 deležu parcele št. 904/2;

I.K. na parcelah št. 849/9, 838, 839, 970/1, 848 in 970/2 vse k.o. P. in na 3742/10000 deležu parcele št. 904/2 k.o. P.; M.K. na parcelah št. 1014/15 k.o. L.D.P., 801/1, 801/9, 801/11 vse k.o. G.V. in na 4233/10000 deležu parcele št. 904/2 k.o. P.; B.K. na 12/125 deležu parcele št. 904/2 k.o. P..

Ta začasna odredba se zaznamuje v zemljiški knjigi.“ (točka I. izreka izpodbijanega sklepa).

Nadalje je zavrglo: - predlog dediča za izdajo začasne odredbe z dne 13. 3. 2020 z enako vsebino kot v predlogu navedenem v točki I. tega sklepa (točka II.1 izpodbijanega sklepa) - predlog dediča za izdajo začasne odredbe z dne 2. 4. 2020 z vsebino: „Dediču (dolžniku) K.B. v zapuščinskem postopku po pokojnih U. in M.K. se prepove obremenitev in odtujitev na 12/125 deležu parc. št. 904/2 k.o. P. (ID 720851) in prepove odtujitev denarnih sredstev na TRR pri NLB d.d. enota P.“ (točka II.2 izpodbijanega sklepa), ter - predloge dediča z dne 3. 4. 2020, 2. 4. 2020 in 2. 4. 20201 z enako vsebino kot v predlogu navedenem v točki II.2 izpodbijanega sklepa.

2. Zoper ta sklep vlaga pritožbo dedič (R.K.) po svojem pooblaščencu dne 22. 4. 2020, in še laično pritožbo z dne 20. 4. 2020, dopolnjeno 21. 4. 2020, 22. 4. 2020 in 23. 4. 2020. Pritožbi vloženi po pooblaščencu in po dediču osebno sta vloženi pravočasno.2 Sodišče druge stopnje ju je obravnavalo celovito, torej kot eno pritožbo.

Iz pritožbe vložene po pooblaščencu izhaja, da bi moralo sodišče prve stopnje dedičeve predloge za izdajo začasne odredbe, v katerih je bil izražen njegov enotni interes, šteti kot en predlog za izdajo začasne odredbe, navedbe v ostalih pa upoštevati kot nadaljnje navedbe glede na spreminjajoče se stanje zadeve. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bilo dedovanje realizirano na podlagi nepravnomočnega sklepa o dedovanju (sklep VSM z dne 19. 3. 2019). Predlog za začasno odredbo je bil vložen 2. 9. 2019, pritožbeno sodišče je dodatni sklep o dedovanju z dne 24. 3. 2015 potrdilo s sklepom z dne 17. 9. 2019, vendar so bile ves čas od vložitve predloga izpolnjene predpostavke iz prvega in drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker je dedič ves čas zatrjeval, da materialnopravni vidik zahteva drugačno odločitev, kot je bila potrjena s sklepom pritožbenega sodišča z dne 17. 9. 2019. Potrebna verjetnost je bila izkazana ves čas z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti s strani Vrhovnega državnega tožilstva, pa tudi predpostavke o nastanku nepopravljive škode, zato bi sodišče moralo ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe, na ta način pa bi dediču bila tudi omogočena udeležba v zemljiškoknjižnem postopku. Priglaša stroške.

Smiselno enako navaja dedič v svoji pritožbi3. Dedič navaja, da sodišče lahko izda začasno odredbo po končanem sodnem postopku, ker je predlagana zahteva za varstvo zakonitosti in je tako podan pogoj iz 2. točke prve alineje 272. člena ZIZ. Napada zgolj odločitev v delu, ki se tiče dediča K.B., ki naj bi bil v celoti oddedovan pred nacionalizacijo premoženja zapustnikov. Navaja, da je B.K. umrl, da pa ima dva sinova, od katerih živi eden v Ameriki, drugi v Srbiji. V predlogu so navedena sredstva izvršbe in je predlog popoln. Izkazan je obstoj terjatve (oddedovanost dediča B.K.) in pa na nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma otežena (dediči so iz tujine) ter je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (dedič iz tujine). Pritožba se vsebinsko nanaša zgolj na odločitev glede dediča B.K..4

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Kot izhaja iz podatkov v spisu je tekel zapuščinski postopek po pokojnih U. in M.K., ki pa se je pravnomočno zaključil z izdajo sklepa Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 581/2019-1 z dne 17. 9. 2019. Z njim je namreč pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi dediča R.K. (pritožnik) zoper dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje tako, da je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani dodatni sklep o dedovanju potrdilo. Z dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje odločilo o zapuščini po pokojnih, o kateri v zapuščinskem postopku do tedaj še ni bilo odločeno, ugotovilo je obseg dodatne zapuščine, kdo so dediči le te in kakšni so njihovi dedni deleži, nato pa med dediči sklenjen dedni dogovor z dne 19. 3. 2015, vneslo v dodatni sklep o dedovanju. Z njim5 so se dediči sporazumno dogovorili o delitvi in načinu delitve zapuščine po pokojnih zapustnikih. Takšen dedni dogovor ima učinek sodne poravnave in zoper njega ni možna pritožba.

5. Dedič je v svoji pritožbi zoper dodatni sklep o dedovanju smiselno izpodbijal dedni dogovor, slednje pa je zasledoval tudi z vloženimi predlogi za izdajo začasne odredbe, sprva vloženimi zoper vse sodediče zapuščinskega postopka (I.K., M.K., M.K. in B.K.), kasneje le zoper B.K., zoper ostale dediče pa je predloge za izdajo začasne odredbe umaknil.6

6. Res je, kot zatrjuje dedič, da je bila s strani Vrhovnega državnega tožilstva RS vložena (24. 1. 2020) zahteva za varstvo zakonitosti v tem postopku, vendar pa vložena zahteva za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo ne zadrži izvršitve pravnomočnega sklepa (dodatni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča na P. z dne 24. 3. 2015, D 130/1994 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 17. 9. 2019, I Cp 581/2019-1), zoper katerega je bila vložena (369. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena istega zakona). Dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje je postal pravnomočen z dnem seje senata, 17. 9. 2019, zoper stranke postopka pa je začel učinkovati z njegovo vročitvijo, zoper dediča torej od 16. 10. 2019, ko je sklep sprejel. 7. Stranka mora imeti za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba (t.i. pravni interes za pritožbo) je zato procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi (gre za posebno obliko pravovarstvenega interesa pred pritožbenim sodiščem). Pomeni torej, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in nepotrebno pravno korist. Iz tega izhaja, prvič, da ima pravni interes za pritožbo stranka, ki samo zatrjuje, da je njena pritožba utemeljena in drugič, da ima pravni interes tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal (glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje).7

8. Pritožba kot redno pravno sredstvo je dovoljena, če je bila vložena pravočasno in podana v zakoniti obliki, če jo je vložila upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila in če je podan pravni interes za pritožbo. Pravni interes je predpostavka za dopustnost uveljavljanja pritožbe.

9. V obravnavanem primeru je dedič predlagal izdajo začasne odredbe oziroma začasnih odredb zoper dediče v zapuščinskem postopku, v katerem je zapuščinsko sodišče (dokončno) odločilo s sklepom o dedovanju, ki predstavlja izvršilni naslov. Dedič z vloženimi predlogi za izdajo začasne odredbe želi poseči v izvršilni naslov oziroma preprečiti njegovo izvršitev (glede sedaj že pokojnega sodediča B.K.), kar pa v tem, končanem sodnem postopku, ni mogoče. Ker ima, kot že rečeno, pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena prinesla konkretno in neposredno pravno korist, pravni položaj dediča (pritožnika) pa se z odločbo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, dedičeva pritožba ni dovoljena.

10. Z odločitvijo sodišča prve stopnje o glavni stvari je torej odpadla potreba po (vsebinskem) odločanju višjega sodišča o pritožbi zoper sklep o zavrženju predlogov za izdajo začasnih odredb. Z nastopom pravnomočnosti odločitve o glavni stvari dedič kot stranka zapuščinskega postopka nima več pravnega interesa na odločitvi o njegovi pritožbi. Ker mora biti pravni interes podan ves čas postopka, nanj pa pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo dediča kot nedovoljeno zavrglo v smislu četrtega odstavka 343. člena ZPP ter 346. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona.

11. Ker dedič s pritožbo ni uspel, nosi sam pritožbene stroške. Odločitev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

1 Dedič je vložil tri predloge istega dne. 2 Rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep je znašal 15 dni. Dedič je izpodbijani sklep sprejel osebno dne 14. 4. 2020. Pritožbeni rok se je iztekel v sredo 29. 4. 2020 ob polnoči. 3 Pritožba z dne 20. 4. dopolnjena z dne 21. 4. 2020 je vsebinsko popolnoma enaka, hkrati je dopolnitev pritožbe z dne 22. 4. 2020 vsebinsko popolnoma enaka nadaljnji dopolnitvi z dne 23. 4. 2020. 4 Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dedič R.K. predlagane začasne odredbe umaknil zoper vse ostale dediče v tem zapuščinskem postopku, razen zoper dediča B.K. (sedaj že pokojnega). 5 Dedni sporazum je bil sodišču prve stopnje predložen v pisni obliki. 6 Pisna izjava dediča z dne 2. 4. 2020 (list. št. 852 spisa). 7 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352.