Zaupanje podatkov

Datum

27.03.2025

Številka

07121-1/2025/309

Kategorije

Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 11. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je svetovalni delavec na osnovni šoli kršil varstvo osebnih podatkov s tem, ko je težave, ki jih je pred časom učenka zaupala drugi svetovalni delavki na šoli, omenjal pred ostalimi učenkami v okviru reševanja problema s sošolko. Učenka se je ob tem počutila neprijetno, saj sošolke pred tem niso vedele za njene težave, prav tako ji je bilo neprijetno zaradi tega, ker so za to izvedeli ostali učitelji na šoli.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Šola mora imeti za obdelavo osebnih podatkov otrok (kamor štejemo tako zbiranje, kot tudi posredovanje in razkritje teh podatkov) ustrezno pravno podlago, ki predvsem izhaja iz Zakona o osnovni šoli in Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da morajo učitelji in drugi zaposleni pri delu z otroci vedno delati v korist vseh in med drugim spoštovati zasebnost otrok tudi v širšem smislu. IP kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov ne sme posegati v način izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela šole.

Opisano ravnanje strokovnega delavca bi lahko bilo neskladno s pravili varstva osebnih podatkov in spoštovanja pravice do zasebnosti, zlasti če so bili tretjim osebam (kot navajate ostalim sošolkam in učiteljem) neutemeljeno razkriti konkretni zaupni podatki o otrokovih težavah in razlogih za težave, ki jih je svetovalni delavec pridobil v okviru pomoči učenki. Verjetno pa gre pri tem za vprašanja širše pravice do zasebnosti, za varovanje katere je predvideno sodno varstvo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov s strani svetovalnega delavca (torej o zakonitosti posredovanja in razkritja osebnih podatkov učenke) v okviru mnenja v nobenem primeru ne more niti ne sme podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, kot velja tudi za posredovanje osebnih podatkov, mora upravljavec osebnih podatkov imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, ki je določena v členu 6(1) Splošne uredbe. V konkretnem primeru je upravljalec osnovna šola (ki je javni zavod in s tem upravljavec iz javnega sektorja), zato praviloma prideta v poštev naslednji pravni podlagi: zakon, kadar gre za izvajanje javne naloge, in privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog.

Zakon, ki je podlaga za obdelavo osebnih podatkov v osnovnih šolah, je Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24, v nadaljevanju: ZOsn). Ta v 94. členu določa, da mora osnovna šola osebne podatke, ki jih vodi v svojih zbirkah, obdelovati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. ZOsn dalje v 95. členu določa, katere zbirke osebnih podatkov vodi osnovna šola, npr. zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje. Osebni podatki iz teh zbirk se lahko zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe obveznega izobraževanja in se posredujejo le v tem členu navedenim organom (97. člen ZOsn).

Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Uradni list RS, št. 80/04 in 76/08; v nadaljevanju: Pravilnik) v 5. členu določa, da se smejo osebni podatki o učencih in njihovih starših zbirati, uporabljati, shranjevati in posredovati samo za namene, določene v zakonu, oziroma za namene, razvidne iz privolitve posameznika, in ne smejo biti uporabljeni na način, ki ni združljiv s temi nameni.

Navedeno pomeni, da mora imeti svetovalni delavec, ki v okviru svetovalne službe pomaga otrokom pri določenih težavah in pridobi nekatere informacije in osebne podatke otrok, za razkritje takih podatkov podlago v zakonu ali dano privolitev za razkritje s strani osebe, na katero se osebni podatki nanašajo. Ob tem pa je treba upoštevati, da morajo učitelji in drugi zaposleni pri delu z otroci vedno delati v korist vseh in med drugim spoštovati zasebnost otrok tudi v širšem smislu. Načeloma zakon vseh oblik delovanja osnovne šole in komunikacije ne ureja, niti ne more v celoti urejati vseh posameznih situacij, IP pa kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov ne sme posegati v način izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela šole.

Posredovanje podatkov, ki jih osnovna šola zbira na podlagi zgoraj navedenih predpisov brez ustrezne pravne podlage lahko predstavlja kršitev Splošne uredbe oziroma ZVOP-2. Osebne podatke je treba s primernimi ukrepi ustrezno zavarovati, med drugim pred neupravičenim razkritjem tretjim osebam. Opisano ravnanje strokovnega delavca bi lahko bilo neskladno s pravili varstva osebnih podatkov in spoštovanja pravice do zasebnosti, zlasti če so bili tretjim osebam (kot navajate ostalim sošolkam in učiteljem) neutemeljeno razkriti konkretni zaupni podatki o otrokovih težavah in razlogih za težave, ki jih je svetovalni delavec pridobil v okviru pomoči učenki. Verjetno pa gre pri tem za vprašanja širše pravice do zasebnosti, za varovanje katere je predvideno sodno varstvo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil/-a

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav., svetovalka IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.