10. 6. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Mariboru, na seji 10. junija 2015

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 101. in 102. člena v zvezi s 137. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11 in 53/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Predlagatelj je na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) prekinil postopek odločanja o dolžnikovi zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe na njegove prejemke iz naslova veteranskega dodatka in vložil zahtevo za oceno ustavnosti 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) oziroma 137. člena v zvezi s 101. členom ZIZ. Podredno je zahteval tudi oceno ustavnosti 102. člena oziroma 137. člena v zvezi s 102. členom ZIZ. Člen 101 ZIZ določa prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, 102. člen ZIZ pa prejemke, na katere je izvršba omejena, in višino omejitve. Člen 137 ZIZ določa omejitve izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, nakazana za tekoči mesec.

2.Predlagatelj meni, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 22. členom Ustave. Veteranski dodatek, ki je socialnovarstveni prejemek, naj ne bi bil izvzet iz izvršbe, niti naj ne bi bila izvršba na ta prejemek omejena. Socialno šibki prejemniki veteranskega dodatka naj bi bili kot dolžniki v izvršilnem postopku zato postavljeni v neenakopraven položaj z dolžniki, ki so prejemniki drugih socialnovarstvenih prejemkov (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek), v celoti izvzetih iz izvršbe. Neenaki naj bi bili tudi z dolžniki, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja oziroma iz drugih virov, saj je izvršba na te prejemke skladno s 102. členom ZIZ dopustna le do višine 30 odstotkov minimalne plače oziroma do višine 50 odstotkov minimalne plače, če gre za izterjavo terjatev iz naslova preživnine oziroma drugih privilegiranih terjatev. Ker naj bi navedeni določbi določali izjeme, naj njihova razlaga, ki bi odstopala od jasnega zakonskega besedila, ne bi bila dopustna. Za prejemke iz naslova veteranskega dodatka tudi naj ne bi bila mogoča analogna uporaba 101. in 102. člena ZIZ. Po mnenju predlagatelja naj bi obstoječa ureditev nedopustno posegala tudi v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter v pravico do socialne varnosti (34. in 50. člen Ustave). Dolžnika naj bi postavljala v nemogoč položaj, zagotovljena naj mu ne bi bila minimalna sredstva za preživetje, ogrožena naj bi bila njegova eksistenca in bistveno okrnjena njegova socialna varnost.

3.Na navedbe v zahtevi je odgovoril Državni zbor. Navaja, da je namen izvršilnega postopka skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti sodnega varstva zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne sodbe. Iz 2., 34. in 50. člena Ustave in ustavnosodne presoje (sklep št. U-I-399/98 z dne 12. 9. 2002, OdlUS XI, 169, 10. točka obrazložitve, ter odločba št. U-l-36/00 z dne 11. 12. 2003, Uradni list RS, št. 133/03, in OdlUS XII, 98, 22. točka obrazložitve) naj bi izhajalo, da v primeru opravljanja izvršbe na plačo in druge prejemke dolžnika ta ne sme biti prizadet v takšni meri, da bi bil ogrožen njegov eksistenčni minimum. V tem primeru naj bi bili ogroženi njegova socialna varnost, dostojanstvo in svoboda. Namen izpodbijanih določb ZIZ, ki prepovedujejo oziroma omejujejo izvršbo na določene prejemke, je po mnenju Državnega zbora nedvomno v zagotovitvi eksistenčnega minimuma dolžnika. Državni zbor se strinja s predlagateljem, da ima veteranski dodatek naravo socialnovarstvenega prejemka. Temeljni namen veteranskega dodatka je namreč zagotoviti socialno varnost tistim vojnim veteranom, ki imajo nižji premoženjski status. Zato Državni zbor meni, da je ob upoštevanju njegove socialnovarstvene narave in z uporabo ustaljenih metod razlage mogoče ZIZ ustavnoskladno razlagati, čeprav 102. člen ZIZ izrecno ne določa, da je izvršba na prejemke iz naslova veteranskega dodatka omejena. To je, kot poudarja Državni zbor, v prvi vrsti naloga sodišča. V podobni zadevi naj bi drugo okrajno sodišče (sklep Višjega sodišča v Celju št. II Ip 47/2013 z dne 27. 2. 2013) ugotovilo, da je veteranski dodatek stalni in kontinuirani denarni prejemek in da je socialni korektiv, s katerim se vojnim veteranom zagotavlja socialna varnost. Ker gre za mesečni prejemek, s katerim se dolžniku zagotavlja eksistenčni minimum, naj bi sodišče odločilo, da glede tega prejemka velja omejitev izvršbe po 137. členu ZIZ v zvezi s 102. in 128. členom ZIZ. Državni zbor meni, da je pravilna taka razlaga in da so izpodbijane določbe skladne z Ustavo, le razlagati jih je treba pravilno in ustavnoskladno.

4.Vlada je poslala mnenje, ki je vsebinsko enako odgovoru Državnega zbora.

B.

5.V skladu s 156. členom Ustave mora sodišče prekiniti postopek in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven.[1] To ustavno pooblastilo sodiščem je treba razlagati skupaj s 125. členom Ustave, po katerem so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani ne samo na zakon, temveč tudi na Ustavo. Upoštevaje ustavni položaj rednih sodišč, kot izhaja iz 125. člena Ustave, ima Ustavno sodišče po 156. členu Ustave subsidiarno vlogo. Ustavno sodišče je po tej določbi Ustave upravičeno intervenirati le takrat, kadar je ustavnosodna presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku.[2]

6.Predlagatelj utemeljuje protiustavnost 102. člena v zvezi s 137. členom ZIZ z navedbami, da 102. člen ZIZ zaradi njegove jezikovne jasnosti ne dopušča omejitve izvršbe na prejemke iz naslova veteranskega dodatka. Zatrjuje torej, da Zakon v tem delu vsebuje protiustavno pravno praznino, ker je z metodami pravne razlage ni mogoče odpraviti.

7.ZIZ v prvem odstavku 32. člena splošno določa, da je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Kot pojasnjuje Državni zbor, je namen te določbe, ki je za izvršbo na denarno terjatev dolžnika konkretizirana v 101. in 102. členu ZIZ, zagotoviti eksistenčni minimum dolžnika oziroma njegovo socialno varnost in socialno varnost oseb, ki jih mora dolžnik preživljati. Namen veteranskega dodatka pa je zagotoviti tudi socialno varnost tistim vojnim veteranom, ki imajo nižji premoženjski status.

8.ZIZ v okviru izvršbe na denarno terjatev dolžnika specialno ureja izvršbo na plačo in druge stalne denarne prejemke. Izvršba se opravi na terjatev, ki jo ima dolžnik iz naslova plače proti svojemu delodajalcu oziroma iz naslova drugih denarnih prejemkov proti tistemu, ki mu jih izplačuje. Veteranski dodatek je denarni prejemek, ki ga upravičencu mesečno, dokler izpolnjuje pogoje, izplačuje pristojno ministrstvo. Za presojo, ali je dopustno z izvršbo seči na prejemke iz naslova veteranskega dodatka, je zato treba najprej izhajati iz določb o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke. Skladno z drugim odstavkom 128. člena ZIZ se določbe tega zakona, ki urejajo izvršbo na plačo, smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke, če zakon ne določa drugače. Za primeroma naštete denarne prejemke iz drugega odstavka 128. člena ZIZ se torej smiselno uporabljajo določbe tega posebnega dela ZIZ (128. do 135. člen ZIZ). Ker uporaba 102. člena ZIZ ni izključena, se uporabljata tudi 1. in 2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ, ki med drugim urejata omejitve izvršbe na plačo. Kadar se opravi izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke, je zato vsebino 102. člena ZIZ treba razlagati v povezavi z upoštevnimi določbami te vrste izvršbe.

9.Drugi odstavek 128. člena ZIZ med prejemki, za katere se uporabljajo določbe ZIZ, ki urejajo izvršbo na plačo, našteva tudi druge stalne denarne prejemke. Pojem "drugi stalni denarni prejemek" je nedoločen pravni pojem. Uporaba nedoločenih pravnih pojmov ni sama po sebi v neskladju z Ustavo. Naloga pristojnega organa, v obravnavnem primeru sodišča, pa je, da v konkretnih primerih da nedoločenim pravnim pojmom z uporabo metod razlage vsebino, seveda takšno, ki bo skladna z Ustavo in zakonom. Pri presoji, ali je denarni prejemek, ki je predmet izvršbe, drugi stalni denarni prejemek v smislu drugega odstavka 128. člena ZIZ, je sodna praksa že izdelala kriterije presoje. Drugi stalni denarni prejemek je po navedenih kriterijih prejemek, ki je reden, stalen in predvidljiv.[3] Prejemki iz naslova veteranskega dodatka tem kriterijem zadostijo in v smislu drugega odstavka 128. člena ZIZ jih je kot take torej mogoče šteti za druge stalne denarne prejemke. Zato je nanje mogoče seči z izvršbo le z upoštevanjem omejitev iz 1. in 2. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Te omejitve je skladno z izrecnim napotilom v 137. členu ZIZ treba upoštevati tudi tedaj, kadar je izvršba dovoljena na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet in na ta račun prejema veteranski dodatek.

10.ZIZ glede na navedeno v 102. členu, drugem odstavku 128. člena in 137. členu omogoča, da sodišče sprejme odločitev o dolžnikovi zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe na prejemke iz naslova veteranskega dodatka, za katero predlagatelj meni, da je ustavnoskladna.

11.Predlagatelj je zahteval tudi oceno ustavnosti 101. člena v zvezi s 137. členom ZIZ iz enakih razlogov kot za 102. člen ZIZ. Določbi se glede na vsebino njunega urejanja izključujeta (izvzem oziroma omejitev izvršbe na denarno terjatev dolžnika) in zato sodišče pri odločanju lahko uporabi le eno od njiju. Predlagatelj ni pojasnil, zakaj bi moralo Ustavno sodišče kljub temu, da je ZIZ v prekinjenem sodnem postopku mogoče ustavnoskladno razlagati že brez uporabe 101. člena ZIZ, opraviti presojo te določbe ZIZ.

12.Odločitev Ustavnega sodišča o zahtevi predlagatelja tako ni potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v prekinjenem sodnem postopku. Glede na navedeno procesna predpostavka iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS za odločanje o ustavnosti izpodbijanih določb ni izpolnjena. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in druge alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič – Horvat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Vsebinsko enako določbo vsebuje prvi odstavek 23. člena ZUstS.

[2]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-238/12 z dne 23. 1. 2014 (Uradni list RS, št. 10/14).

[3]Glej npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Ip 1477/2003 z dne 17. 4. 2013.