Jedro

Revizija zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi izostanka ocene vrednosti spornega predmeta za nedenarni tožbeni zahtevek ni dopustna.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo postavila denarni zahtevek za plačilo 295.722,24 EUR. Z vlogo z dne 6. 7. 2015 je postavila še dva podredna zahtevka za ugotovitev lastninske pravice in za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Na naroku za glavno obravnavo z dne 8. 9. 2015 je tožbo spremenila na način, da je prvi podrejeni zahtevek postavila kot primarnega. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo z dne 17. 11. 2016 spremembo tožbe dopustilo.

2. Sodišče prve stopnje je primarnemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. Predlagala je spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane odločbe. V uvodu revizije je vrednost spornega predmeta za nedenarni in denarni zahtevek ocenila na 295.722,24 EUR.

5. Tožnica je odgovorila na revizijo in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne.

**Presoja dovoljenosti revizije**

6. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Če revizija po tej določbi ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP). Ob spremembi tožbe mora tožeča stranka že takrat navesti vrednost spremenjenega predmeta. V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZPP je pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom odločilna tista vrednost, ki jo je tožnik navedel v tožbi oz. spremembi tožbe. Sodišče ima možnost, da najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari opravi tako imenovano korekcijsko dolžnost in o vrednosti spornega predmeta odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP), k temu pa ga lahko pozove tudi nasprotna stranka. Tožena stranka lahko ugovor o izostali oceni vrednosti spornega predmeta poda najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Navedbe strank in sklepi sodišča, ki niso podani v skladu z zgoraj opisanimi pravili, pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta niso upoštevni.1

7. Ker tožnica ob spremembi tožbe ni navedla vrednosti spornega predmeta za primarni (nedenarni) tožbeni zahtevek, toženka pa je izostalo vrednost spornega predmeta za spremenjeni nedenarni zahtevek grajala šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, revizija zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi izostanka ocene vrednosti spornega predmeta ni dopustna. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo. Odločitev, da toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to, da tožnica v odgovoru na revizijo na nedovoljenost revizije ni opozorila, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP odločilo, da stroški odgovora na revizijo niso bili potrebni za pravdo in jih je tožnica dolžna kriti sama.

1 Sklep VS RS z dne 11. 12. 2014, opr. št. II Ips 121/2014; sklep VS RS z dne 17. 1. 2013, opr. št. II Ips 782/2009; sklep VS RS z dne 20. 9. 2007, opr. št. II Ips 541/2007.