Jedro

Vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča ne pomeni, da upravni organ v novem postopku ne bi mogel upoštevati novih dejstev, ki se nanašajo na pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja o tem, ali je zavezanec pravočasno vložil davčno napoved.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo prvostopnega davčnega organa je bilo, med drugim, tožniku naloženo, da mora zaradi nepravočasne vložitve davčne napovedi od opravljanja gospodarske dejavnosti za leto 1989, na račun povečanega davka plačati 10% odmerjenega davka. Tožena stranka je z izpodbjano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo. Svojo odločitev utemeljuje tožena stranka s tem, da je v novem postopku po tem, ko je bila s sodbo Vrhovnega sodišča št.U 263/92-9 z dne 15.4.1993 odpravljena njena prejšnja odločba, ponovno ugotovila, da tožnik davčne napovedi ni vložil pravočasno. Zakonski rok za vložitev davčne napovedi je bil 31.1.1990. Na kuverti, v kateri je prispela tožnikova davčna napoved, pa je žig pošte z dne 2.2.1990. Potrdilo PTT o oddani priporočeni poštni pošiljki dne 31.1.1990, s katerim tožnik dokazuje pravočasnost vložene davčne napovedi, se ne nanaša na kuverto, v kateri je prispela tožnikova davčna napoved. Poštna žiga na kuverti in tem potrdilu namreč nista identična, na kuverti pa tudi ni označbe, da gre za priporočeno pošiljko, ki bi bila istovetna z oznako na potrdilu PTT.

V tožbi tožnik navaja, da tožena stranka z izpodbijano odločbo ni upoštevala sodbe št. U 263/92-9 z dne 15.4.1993, s katero je Vrhovno sodišče odpravilo njeno prejšnjo odločbo. Tožnik vztraja pri dokazih, ki jih je predložil v svoji pritožbi, vztraja pri spoštovanju prejšnje sodbe sodišča in predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov navedenih v njeni odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 62. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) je v primeru odprave upravnega akta upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča in njegove pripombe, ki se tičejo postopka. Vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča pomeni, da upravni organ ne more razlagati in uporabiti določenega predpisa v nasprotju s pravnim mnenjem, ki ga je sodišče izrazilo v sodbi, s katero je odpravilo izpodbijani upravni akt. Vezanost na pravno mnenje sodišča pa ne pomeni, da upravni organ ne bi mogel upoštevati novih dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je predpogoj za pravilno uporabo določenega predpisa.

V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je sporno vprašanje, ki se nanaša na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Sporno je namreč ali je tožnik davčno napoved vložil dne 31.1.1990 ali šele 2.2.1990, od te ugotovitve pa je odvisen tudi pravni zaključek ali gre za pravočasno ali za prepozno vloženo davčno napoved. S svojo prejšnjo (že citirano) sodbo je sodišče odpravilo odločbo tožene stranke z dne 6.1.1992, ker je menilo, da glede na potrdilo PTT, ki ga je predložil tožnik, tožena stranka ni dokazala, da tožnik ni pravočasno vložil davčne napovedi in je zato šteti, da jo je tožnik pravočasno oddal. V sedaj izpodbijani odločbi pa tožena stranka navaja nova dejstva, da poštna žiga na potrdilu PTT z dne 31.1.1990 in na kuverti, v kateri je prispela tožnikova davčna napoved, nista identična (na potrdilu je žig pošte 61107, na kuverti pa 61106) ter, da na kuverti tudi ni označbe, da gre za priporočeno pošiljko, ki je na potrdilu (R1388). Teh novih dejstev v izpodbijani odločbi tožnik ne izpodbija, temveč se samo sklicuje na dokaze, ki jih je predložil v svoji pritožbi- torej na potrdilo PTT glede katerega tožena stranka ugotavlja, da ne ustreza kuverti, v kateri je prispela njegova davčna napoved.

Glede na tako ugotovljeno dopolnjeno dejansko stanje tožena stranka, po mnenju sodišča, ni ravnala v nasprotju z določbo 62. člena zakona o upravnih sporih, ko je na podlagi navedenih dejstev in dokazov prišla do enakega sklepa kot v odpravljeni odločbi, da gre za nepravočasno vloženo davčno napoved in je zato ponovno enako odločila.

Iz navedenih razlogov je sodišče moralo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrniti. Ta zakon je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).