Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi gre za vprašanje veljavnosti pobota med terjatvama, ki sta bili obe cedirani. Bistveno vprašanje je, ali je dolžnikov pobot skladen s pogoji 315. člena OZ, ki ureja _pobot z odstopljeno terjatvijo_. Sodišče prve stopnje je štelo, da: a) je do prenosa terjatve od prvotnega upnika po izvršilnem naslovu na upnika (ki je upnik v izvršilnem postopku) prišlo 5. 4. 2021 in ne šele 5. 1. 2022, ko je bil podpis odstopnika overjen pri notarju, b) dolžnik ni dokazal, da je bila pobotna izjava A. A. poslana v letu 2021, niti da se je po prejemu dopisa slednjega z dne 15. 12. 2021 odzval z dopisom z dne 23. 12. 2021, iz vsebine katerega naj bi izhajalo, da naj bi izterjevana terjatev prenehala ter, da je podredno podal pobotno izjavo v razmerju do upnika izvršilnega postopka, c) je dolžnik izkazal, da sta bila dopisa z dne 26. 1. 2022, skupaj z s pobotno izjavo z dne 12. 8. 2021 ter obvestilom o izvedenem pobotu z dne 23. 12. 2021 vročena upniku 28. 1. 2022, kar je po obvestilu A. A. o odstopu terjatve in po vložitvi predloga za izvršbo, ki je bil vložen 12. 1. 2022, č) je terjatev do upnika dolžnik pridobil 13. 7. 2021, pri čemer je njegova terjatev zapadla v plačilo 25. 12. 2020, torej preden je zapadla v plačilo upnikova terjatev, to je dne 12. 6. 2021. Obe terjatvi sta zapadli v plačilo do dne, ko je bil dolžnik obveščen o odstopu terjatve A. A. na upnika.

2. Na podlagi gornjih ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da so bili skladno s 315. členom OZ pogoji za pobotanje izpolnjeni v času naznanitve odstopa terjatve oziroma do dolžnikovega zavedanja o odstopu terjatve, kar pomeni, da je lahko dolžnik uveljavljal v pobot terjatev z upnikom kot prevzemnikom, saj bi jo do zavedanja o odstopu izterjevane terjatve lahko pobotal z odstopnikom A. A. Na podlagi navedenega je ugodilo dolžnikovemu ugovoru ter s sklepom o izvršbi dovoljeno izvršbo ustavilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi upnika delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je ugovor glede stroškov predloga za izvršbo v višini 193,33 EUR s pripadki zavrnilo ter v tem obsegu razveljavilo odločitev o ustavitvi izvršbe, sicer pa pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje upnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali se lahko pobotajo terjatve upnika in dolžnika, če niti za juridično sekundo niso izpolnjeni vsi pogoji za pobotanje, kar vključuje tudi vzajemnost terjatev? - Ali lahko dolžnik na podlagi prvega odstavka 315. člena OZ pobota terjatev, ki ni njegova, temveč jo pridobi od tretjih oseb?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi zastavljeni vprašanji tem merilom ne ustrezata. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).