Jedro

Ker stroški izvedenca (postavljenega po uradni dolžnosti zaradi preverjanja procesne sposobnosti tožeče stranke) niso bili naloženi v plačilo tožeči stranki, niti ne predstavljajo dela pravdnih stroškov, ki bi jih morda ob neuspehu v pravdi morala kriti tožeča stranka, tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi se pritožila zoper to odločitev sodišča. Pritožbo tožeče stranke je sodišče prve stopnje zato kot nedovoljeno pravilno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 17.1.2019, s katerim je sodnemu izvedencu medicinske stroke (psihiatru) priznalo nagrado in stroške za izdelavo izvedenskega mnenja.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da izrek izpodbijanega sklepa ne izkaže pravne podlage, po kateri je sodišče pritožbo tožnice zavrglo. Pritožba je bila vložena pravočasno, to je 26.2.2019 zvečer. Pritožbo je odposlala priporočeno po pošti s P., pri čemer ji je na pomoč priskočil prijatelj iz L., ter iz previdnosti tudi po elektronski pošti. Pritožbo je na P. oddala tik pred polnočjo, kjer pa sta uslužbenca tistega dne blagajno zaključila nekaj minut pred polnočjo, zaradi česar so bili vsi blagajniški računi in izpiski zatem časovno neupravičeno datirani s 27.2.2019, čeprav v resnici še ni odbila polnoč in je še vedno bil torek 26.2.2019. Pritožbo je odposlala tudi pozno zvečer 26.2.2019 iz svojega varnega elektronskega predala, odprtega pri pošti, preko aplikacije P. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga, ker je bila prepozna in hkrati tudi nedovoljena, ker pritožnica ni imela pravnega interesa za pritožbo. Pritožnica se v razlogih pritožbe ukvarja zgolj z vprašanjem pravočasnosti pritožbe, ne izpodbija pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da je njena pritožba nedovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da tožnica ni imela pravnega interesa za pritožbo. Sodišče je namreč izvedenca psihiatra postavilo po uradni dolžnosti zaradi preverjanja njene procesne sposobnosti. Zato je tudi odločilo, da se nagrada, stroški in DDV v skupni višini 647,82 EUR izplačajo iz sredstev sodišča (točka IV. izreka sklepa). Ker stroški izvedenca niso bili naloženi v plačilo tožeči stranki, niti ne predstavljajo dela pravdnih stroškov, ki bi jih morda ob neuspehu v pravdi morala kriti tožeča stranka, tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi se pritožila zoper to odločitev sodišča. Pritožbo tožeče stranke je sodišče prve stopnje zato kot nedovoljeno pravilno zavrglo v skladu z določbo 4. odstavka 343. člena ZPP.

5. Glede na to, da je pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 17.1.2019 nedovoljena in jo je že iz tega razloga sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem njene pravočasnosti, kar je za pritožnico sporno v pritožbi.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami