Jedro

V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da ureditev, o kateri so se dogovorili udeleženci, na najprimernejši način ureja pravni položaj atrijev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi 000-663. V izpodbijani II.5.b) točki izreka je odločilo, da "na podlagi sklenjene delne sodne poravnave predstavljajo atriji, spodaj navedene zemljiške parcele, posebne skupne dele [v nadaljevanju] navedenih posameznih delov".

2. Prvi in drugi predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata, naj ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da se v izreku sklepa (1) točka II.5.b) dopolni tako, da se parcele določijo kot pripadajoča zemljišča in kot posebni skupni deli stavbe in (2) z dodatno točko odloči, da so atriji, ki stojijo na pripadajočih zemljiščih 312/32, 312/33, 312/34, 312/35, 312/37, 312/38, 312/42 in 312/41 posebni skupni deli stavbe 000-663 v lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, ki jim pripadajo.

Odločitev sodišča glede vzpostavitve etažne lastnine ni popolna in dokončna. Glede na peti odstavek 23. člena in 43. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) je treba parcele, na katerih so atriji, določiti tudi kot pripadajoča zemljišča in ne samo kot posebne skupne dele stavbe v lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, h katerim sodijo. Poleg tega je treba atrije z dodatno točko izreka opredeliti kot posebne skupne dele stavbe 000-663 v (izključni) lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe 1, 2, 4, 10, 11 in 13. Po sporočilu sodišča, da parcel ni mogoče hkrati določiti kot pripadajoče zemljišče in kot posebni skupni del stavbe, sta pritožnika v vlogi, vloženi 5. 2. 2021, navedla, da umikata pritožbo glede dopolnitve točke II.5.b) sklepa. V zvezi z drugim pritožbenim predlogom sta še navedla, da so atriji skupni deli stavbe, ki so sestavina posameznih delov stavbe in so v izključni lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov 1, 2, 4, 10, 11 in 13. Zaradi tega je treba popraviti solastninske deleže etažnih lastnikov glede skupnih delov stavbe iz točke II/4 izreka in ugotoviti solastninske deleže na posebnih skupnih delih stavbe v točki II/5.a). Zgrajeni atriji so na podlagi zakonite domneve iz petega odstavka 23. člena ZVEtL-1 in v skladu z 20. členom Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) sestavina posameznih delov, o tem pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni odločilo. Navedeno stališče izhaja tudi iz sklepov VSL I Cp 658/2018 in I Cp 481/2019. Pravni interes za tako odločitev imata, ker bi privedla do povečanja obveznosti glede na površino, ki jo posamezni etažni lastniki uporabljajo izključno v svojo korist. V vlogi, vloženi 19. 4. 2021, sta predlagala določitev korekcijskih faktorjev glede uporabne površine kletnih teras in atrijev. V vlogi, vloženi dne 23. 6. 2021, sta predlagala, da se zemljišča pod atriji opredelijo kot zemljišča pod stavbo, atriji pa kot posebni skupni deli stavbe, ki pripadajo posameznim delom stavbe. Če naj zemljišča pod atriji postanejo sestavni del posameznih delov stavbe, je treba dopolniti izvedensko poročilo in spremembe evidentirati v katastru.

3. Prvi trije predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Udeleženci so se strinjali, da se atriji določijo kot posebni skupni deli stavbe. Sklicevanje pritožnikov na 20. člen SZ-1 je zato neutemeljeno. Ostali udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelja sta izpodbijani sklep prejela 21. 12. 2020 oziroma 22. 12. 2020, tako da se je rok za pritožbo (ob upoštevanju Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 165/2020)) iztekel 15. 2. 2021. Pritožbeno sodišče je tako kot pravočasne štelo navedbe v pritožbi in v vlogi, vloženi 5. 2. 2021, kasnejših pa ne.

6. Prizadevanje pritožnikov naj se atriji opredelijo kot sestavina posameznih delov, ni utemeljeno. Sledeč zapisu delne sodne poravnave, ki ga je sodišče vključilo v izpodbijani sklep, so se udeleženci dogovorili, da imajo atriji položaj posebnega skupnega dela stavbe 000-663.1 V izpodbijani točki izreka je sodišče le še natančneje opredelilo, v čigavo korist (vsakokratnega lastnika katerega posameznega dela) se vknjiži posamezen od atrijev. Pritožnika zato ne moreta uspeti že iz razloga, ker bi bila želena sprememba izpodbijanega dela v nasprotju s sodno poravnavo.

7. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tak dogovor skladen z veljavno pravno ureditvijo (24. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN). V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da ureditev, o kateri so se dogovorili udeleženci, na najprimernejši način ureja pravni položaj atrijev.2 Tudi odločitvi, na kateri se sklicujeta pritožnika, izhajata iz enakih stališč.

8. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Po 4. točki drugega odstavka 3. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini. 2 Glej npr. sklepa VSL I Cp 187/2020 z dne 6. 10. 2020 in I Cp 118/2021 z dne 2. 3. 2021.