Jedro

Dejstvo, da so člani predlagatelja ne le delavci nasprotnega udeleženca, ki se ukvarja z dejavnostjo gostinstva in turizma, ampak tudi delavcu druge družbe, ki se ukvarja s trgovino, ne vpliva na utemeljenost predloga, da se predlagatelju prizna reprezentativnost sindikata v organizaciji pri nasprotnem udeležencu, saj za to izpolnjuje vse taksativno določene pogoje iz 6. člena ZRSin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločitev nasprotnega udeleženca z dne 8. 1. 2008 o zavrnitvi (priznanja) reprezentativnosti sindikata v organizaciji (1. točka izreka), predlagatelju priznalo reprezentativnost sindikata pri nasprotnem udeležencu (2. točka izreka) in nasprotnemu udeležencu naložilo, naj predlagatelju povrne stroške postopka v višini 1.129,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega paricijskega roka do plačila (3. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se je iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanje ter zmotne uporabe materialnega prava pritožil nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedel je, da je družba P. d.d. v letu 2005 75 % delež, ki se je do tedaj imenoval P.G. d.o.o., prodala družbi M. LTD, tako da je prišlo do lastniške spremembe, ne pa tudi do prevzema delavcev. Spremenila se je firma družbe, delavci niso bili napoteni k drugemu delodajalcu oziroma prevzeti s strani drugega delodajalca. Predlagatelj je pridobil pravno subjektiviteto v letu 2006 – nekaj let za tem, ko je bil ustanovljen nasprotni udeleženec in ko družba P. d.d. ni več opravljala dejavnosti gostinstva in turizma (sedaj opravlja dejavnost trgovine), tako da ni mogoče, da bi predlagatelj varoval pravice in interese delavcev, ki so zaposleni pri nasprotnem udeležencu, ki opravlja dejavnost gostinstva in turizma.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec v pritožbi, pri tem pa skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je izpodbijana odločitev materialno pravno pravilna in zakonita.

Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin; Ur. l. RS, 13/93) določa način pridobitve lastnosti pravne osebe in način pridobitve lastnosti reprezentativnosti sindikata. Sindikat postane po določbi 1. odstavka 2. člena ZRSin pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta, katerega hramba se zahteva, ki jo v primeru sindikata v podjetju oziroma pri delodajalcu izda predstojnik upravnega organa. V konkretnem primeru je predlagatelju Upravna enota ..., Izpostava ... na podlagi 2. odstavka 3. člena ZRSin 20. 1. 2006 izdala odločbo o hrambi temeljnih načel statuta sindikata, kar pomeni, da je tega dne pridobil pravno subjektiviteto. Glede na to, da ni z ničemer izkazal, da je pravni naslednik Sindikata delavcev P. (na katerega se nanaša odločba o hrambi statuta z dne 1. 3. 2003) oziroma Sindikata delavcev P.T. (na katerega se nanaša odločba o hrambi statuta z dne 30. 11. 1993), je utemeljen ugovor nasprotnega udeleženca, da je bil predlagatelj ustanovljen šele v letu 2006. Vendar navedeno na odločitev ne vpliva, saj je pri presoji pogojev za priznanje reprezentativnosti sindikata bistveno le, da sindikat neprekinjeno deluje najmanj zadnje štiri mesece, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.

Pogoji in merila za priznanje reprezentativnosti sindikata so določeni v 6. členu ZRSin. Skladno s citiranim členom ZRSin so reprezentativni tisti sindikati, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic ter obveznosti, neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev, so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov ter imajo določeno število članov – sindikati v organizaciji glede na določbo 2. in 3. odstavka 9. člena ZRSin najmanj 15 % delavcev v organizaciji.

Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v predložene listinske dokaze, predvsem v statut predlagatelja, odločbo o hrambi temeljnih načel statuta sindikata z dne 20. 1. 2006 in izjave delavcev nasprotnega udeleženca o članstvu v sindikatu, pravilno ugotovilo, da predlagatelj izpolnjuje vse taksativno navedene pogoje za priznanje reprezentativnosti sindikata. Le presoja teh pogojev je bistvena za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker med temi pogoji ni določeno, da sindikat, ki si prizadeva za pridobitev reprezentativnosti sindikata v organizaciji, ne bi smel sočasno delovati tudi v drugi organizaciji, ki se ukvarja z drugačno dejavnostjo, nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno opozarja na dejstvo, da so člani predlagatelja ne le delavci nasprotnega udeleženca, ki se ukvarja z dejavnostjo gostinstva in turizma, ampak tudi delavci družbe P. d.d., ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine. To ni ovira za priznanje reprezentativnosti sindikata v organizaciji pri nasprotnem udeležencu ob sicer izpolnjenih pogojih, določenih v zakonu.

Protispisne pa so pritožbene navedbe, s katerimi nasprotni udeleženec uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo, da je prišlo do prevzema delavcev družbe P.G. d.o.o., ampak je navedlo, da je o tem izpovedal zakoniti zastopnik predlagatelja A.U. Njegova izpoved v tem delu na odločitev ni vplivala, saj se ne nanaša na pravno relevantna dejstva, saj ni odločilno, ali je v letu 2005 prišlo do prevzema delavcev družbe P.G. d.o.o. ali ne. Poleg tega je do omenjenega dogodka (prodaje 75 % deleža družbe P. d.d. v družbi P.G. d.o.o., ki naj bi bila podlaga za prevzem delavcev) prišlo v letu 2005, torej pred letom, ko je predlagatelj pridobil pravno subjektiviteto.

Ker niso bili podani niti pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in po določbi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbe, saj v pritožbenemu postopku ni uspel.