Jedro

Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče članom poravnalnega odbora priznalo nagrado v skladu s Pravilnikom ter priglašenimi potnimi in materialnimi stroški. Ni pa iz sklepa razvidno, glede na 2. člen Pravilnika odločilno dejstvo, upoštevaje kolikšen osnovni kapital je bila nagrada odmerjena, in glede na 2. člen Pravilnika, ali nagrada zajema zgolj študij spisa in izdelavo mnenja ali tudi udeležbo na sejah. Iz pritožbenih navedb izhaja, da ni bil pritožnik povabljen na nobeno sejo, sklep sodišča prve stopnje pa o tem nima nobenih razlogov. Stroškovnik v spisu je pomanjkljiv in potreben specifikacije. Če nobena seja dejansko res ni bila sklicana, je pritožbeno sodišče mnenja, da gre članom poravnalnega odbora zgolj sorazmerno nižja nagrada.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom članom poravnalnega odbora izvedencev odmerilo nagrado za izdelavo mnenja poravnalnega odbora o primerni denarni odpravnini, in sicer mag. N. V. P. nagrado skupaj z materialnimi stroški v bruto znesku 1.088,19 EUR, povečano za 20 % DDV v višini 217,63 EUR, skupaj 1.305,82 EUR, mag. N. K. C. bruto 878,10 EUR, povečano za 6 % prispevek za ZPIZ v višini 52,69 EUR, D. K. bruto 933,60 EUR, povečano za 6 % prispevek za ZPIZ v višini 56,01 EUR. Odločilo je še, da se odmerjeni zneski po plačilu 6 % prispevka za ZPIZ nakažejo na osebne račune članov poravnalnega odbora in se izplačajo kot avtorski honorar.

Predlagatelj je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navajal je, da poravnalni odbor svoje vloge, kot mu jo nalaga zakon, ni opravil, saj 610. člen ZGD-1 poravnalnemu odboru nalaga obveznost opozoriti udeležence postopka na možnost poravnave in jim pomagati, da se poravnajo. V tem primeru pa pooblaščenec predlagateljev in skupni zastopnik niti ni bil seznanjen z imenovanjem konkretnih članov poravnalnega odbora niti ni bila sklicana nobena seja poravnalnega odbora. Zato je pritožnik mnenja, da poravnalni odbor (vsak zaenkrat) ni upravičen do izplačila nagrade.

Pritožba je utemeljena.

609. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C) določa, da lahko sodišče pridobi mnenje poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja in ga mora pridobiti, če to zahteva kateri od udeležencev postopka. Poravnalni odbor mora mnenje predložiti brez nepotrebnega odlašanja. Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pravdni postopek. Takoj, ko je sodišče zahtevalo predložitev mnenja, mora predsednik poravnalnega odbora iz 1. alineje 2. odstavka 615. člena tega zakona sestaviti poravnalni odbor za posamezen primer, ki ima vključno s predsednikom tri člane. Predsednik poravnalnega odbora za posamezen primer je predsednik ali namestnik predsednika poravnalnega odbora. Predsednik vodi seje poravnalnega odbora. Seja mora biti sklicana takoj, ko je sodišče zahtevalo predložitev mnenja. 610. člen določa, da poravnalni odbor opozori udeležence postopka na možnost poravnave in jim pomaga, da se poravnajo. Sporazum udeležencev o poravnavi pred poravnalnim odborom se vpiše v zapisnik. Poravnava je sklenjena, ko vsi člani poravnalnega odbora in udeleženci postopka ali njihovi zastopniki podpišejo ta zapisnik (1. odstavek citiranega člena). Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (Ur.l. RS, št. 13/10, v nadaljevanju Pravilnik) določa, da je merilo za določanje višine nagrad članom poravnalnega odbora višina osnovnega kapitala. Nagrada zajema študij zadeve, udeležbo na sejah in izdelavo mnenja (prim. 2. člen cit. Pravilnika). Če udeleženci sklenejo poravnavo pred poravnalnim odborom in sodišče potrdi sklenjeno poravnavo, se višina nagrade, določene v 1. odstavku 2. člena tega Pravilnika, poviša za 50 % (4. člen). Vse nagrade po tem Pravilniku in stroški postopka iz 6. odstavka 609. člena Zakona se vpišejo v stroškovnik, ki ga poravnalni odbor skupaj s svojim mnenjem pošlje sodišču (5. člen Pravilnika).

Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče članom poravnalnega odbora priznalo nagrado v skladu s Pravilnikom ter priglašenimi potnimi in materialnimi stroški. Ni pa iz sklepa razvidno, glede na 2. člen Pravilnika odločilno dejstvo, upoštevaje kolikšen osnovni kapital je bila nagrada odmerjena, in glede na 2. člen Pravilnika, ali nagrada zajema zgolj študij spisa in izdelavo mnenja ali tudi udeležbo na sejah. Iz pritožbenih navedb izhaja, da ni bil pritožnik povabljen na nobeno sejo, sklep sodišča prve stopnje pa o tem nima nobenih razlogov. Stroškovnik v spisu je pomanjkljiv in potreben specifikacije. Če nobena seja dejansko res ni bila sklicana, je pritožbeno sodišče mnenja, da gre članom poravnalnega odbora zgolj sorazmerno nižja nagrada.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, saj v njem niso navedeni razlogi o zgoraj navedenih odločilnih dejstvih in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi z 52. členom ZGD-1C, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi z 52. členom ZGD-1C).