Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S tem, ko je tožnik vpisan v seznam kandidatov za poravnalca, ima pravico, da je pod enakimi pogoji z drugimi kandidati imenovan za poravnalca v konkretni zadevi.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 1. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrglo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 6.4.2001, v 2. točki izreka pa je ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo vodje Višjega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 27.2.2001, s katero je bilo odločeno, da se tožnika črta iz seznama kandidatov za poravnalce pri Višjem državnem tožilstvu v Ljubljani.
V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je postopek poravnavanja predviden v 161.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), urejen pa je s podzakonskimi predpisi, ki določajo pogoje in okoliščine poravnavanja. Na podlagi navedenega člena ZKP je pristojna Generalna državna tožilka RS izdala Splošno navodilo o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja (Uradni list RS, št. 49/99 in 32/2000, Splošno navodilo) minister za pravosodje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve pa Navodilo o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 59/99, Navodilo). Navedena podzakonska predpisa ne predvidevata pritožbe zoper odločitev pristojnega vodje višjega državnega tožilstva, s katerim se poravnalca črta s seznama kandidatov za poravnalca. Navedena predpisa tudi ne odkazujeta na subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), prav tako ni predvideno, da bi bilo mogoče sprožiti upravni spor. Presodilo pa je, da bi bila procesna predpostavka za vložitev tožbe po določbi 4. člena ZUS v obravnavani zadevi podana, če bi tožnik zahteval sodno varstvo za svojo pravico ali pravno korist, ki bi izvirala iz dejstva, da je bil uvrščen na seznam kandidatov za poravnalce. Le dejstvo, da je bil tožnik vpisan v seznam poravnalcev pri pristojnem Višjem državnem sodišču, po presoji sodišča prve stopnje še ne pomeni, da mu gredo iz tega naslova kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi, ki bi jih bilo mogoče varovati. Pravice in obveznosti namreč nastopijo šele z imenovanjem za poravnalca v posamezni zadevi.
Ocenilo je, da sodno varstvo v upravnem sporu ni podano tudi glede na 1. odstavek 157. člena Ustave Republike Slovenije.
Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v odločanje pred spremenjenim senatom oziroma samo opravi obravnavo in odpravi odločbo tožene stranke. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse za pritožbo. Navaja, da ima izpodbijana odločba tožene stranke pravni pouk, po katerem se je tudi ravnal in vložil tožbo. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo, da dejstvo, da je nekdo vpisan v seznam kandidatov poravnalcev, še ne pomeni, da mu gredo iz tega naslova kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi. Kandidata za poravnalca iz seznama kandidatov, na predlog Okrožnega državnega tožilca, za poravnavanje v posamezni zadevi imenuje Višji državni tožilec. Po končanem postopku pa je poravnalec upravičen do nagrade. Če sodišče prve stopnje meni, da zoper odločitev pristojnega vodje Višjega državnega tožilca po 34. točki Navodila ni mogoče vložiti pritožbe po ZUP in ni predviden upravni spor, gre za neskladje z ustavo navedenega predpisa in bi lahko sprožilo pobudo za oceno ustavnosti navedene določbe. Ker ni dobil sodnega varstva, so mu kršene tudi pravice iz 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Kršena mu je tudi pravica iz 22. člena Ustave RS, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih tožbenih navedb. Izpodbijana odločba višjega državnega tožilca ni obrazložena in se zato ne more preizkusiti. Navaja tudi, da predpisa, ki bi urejal delo poravnalcev in ureditev nadzornega odbora v času njegovega črtanja s seznama, ni bilo.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nezakonito odklonilo tožnikovo sodno varstvo zoper izpodbijani akt tožene stranke.
Z aktom, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo vodje Višjega državnega tožilstva v Ljubljani, s katero je ta odločila, da se tožnik črta iz seznama kandidata za poravnalce pri Višjem državnem tožilstvu v Ljubljani. Po presoji pritožbenega sodišča pa je ta akt po svoji vsebini dokončni posamični akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu in je zanj predvideno sodno varstvo po 2. odstavku 1. člena ZUS. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje sprejelo nepravilno stališče, da tožniku zgolj z dejstvom, da je vpisan v seznam kandidatov za poravnalce, ne gredo iz tega naslova kakršnekoli pravice ali pravne koristi. S tem, ko je vpisan v seznam kandidatov za poravnalca, ima tožnik pravico, da je pod enakimi pogoji z drugimi kandidati imenovan za poravnalca v konkretni kazenski zadevi. Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZUS, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo.
Ker je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi iz navedenega razloga, ni presojalo drugih pritožbenih ugovorov.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo v skladu z določbo 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS in ga vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.
Predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa ugodilo. Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o sodnih taksah sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.
Oprostitev plačila sodnih taks zato učinkuje v celotnem upravnem sporu, torej tudi v pritožbenem postopku.