Jedro

Nasprotna udeleženka si prizadeva za fizično delitev, po kateri bi sama obdržala del nepremičnin, preostali del pa bi skupno pripadel predlagateljem. Predlog delitve, ki ohranja solastninsko skupnost na strani predlagateljev, bi bil možen zgolj ob izrecnem soglasju predlagateljev, ki pa so v postopku takšno delitev večkrat izrecno zavrnili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnine parc. št. 490, 486, 487 in 489, vse k. o. X, v solasti udeležencev, razdružijo civilno s prodajo, kupnina pa se razdeli med udeležence v sorazmerju z njihovimi solastniškimi deleži. Skupne stroške postopka je določilo na 2.500,15 EUR, od česar je nasprotni udeleženki naložilo plačilo pripadajočega deleža v višini 1.250,07 EUR, ki jih mora nerazdelno povrniti predlagateljem.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka. V pritožbi vztraja, da se nepremičnina (pravilno: nepremičnine) ne more razdružiti s prodajo, saj je nasprotna udeleženka izključna lastnica stanovanja na jugovzhodu stanovanjske hiše, kar predstavlja 1/4 njene vrednosti in bi se tako lahko prodajalo le 3/4 te hiše oziroma stanovanje v pritličju in stanovanje na jugozahodu. Da je nasprotna udeleženka izključna lastnica stanovanja na jugovzhodu, so predlagatelji priznali na obravnavi 18. 10. 2016, kar izhaja iz zapisnika na strani 2 v devetem odstavku. Nasprotna udeleženka je to stanovanje pridobila z dedovanjem po svojem pokojnem bratu A. G. Iz darilne pogodbe, s katero je F. G. podaril A. G. 1/4 te hiše, izhaja, da mu je podaril prav levo polovico neizdelanega nadstropja, v katerem si je A. G. na svoje stroške zgradil družinsko stanovanje, ki ga je po njegovi smrti podedovala nasprotna udeleženka. Ker pa hiša ni bila etažirana, je po sklepu o dedovanju podedovala 1/4 te hiše, vendar so vsi vedeli, da ta delež predstavlja stanovanje na jugovzhodu hiše, ki ga je nasprotna udeleženka ves čas imela pod ključem, ga uporabljala in oddajala, tako da je v vsakem primeru njena last. Glede na izvedensko mnenje izvedenca B. z dne 25. 4. 2016 je podala predlog za fizično delitev nepremičnin, po katerem bi nasprotna udeleženka obdržala v izključni lasti stanovanje na jugovzhodu ter stanovanje v pritličju in dvorišče - parkirišče z lopami na parceli št. 486 ter 2/3 podstrešja, predlagatelji pa bi pridobili svoj delež v naravi s tem, da bi v izključno last pridobili stanovanje na jugozahodni strani, 1/3 podstrešja ter parcelo št. 487. Poleg tega bi si morali urediti svoj električni priključek, ogrevanje in kanalizacijo. Ob taki razdelitvi bi imela nasprotna udeleženka in njen sin tudi denarni zahtevek iz naslova vlaganj v zgornje nadstropje. Glede na navedeno meni, da je fizična delitev nepremičnine edina možna in ekonomsko upravičena rešitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa naloži predlagateljem v plačilo vse stroške postopka.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo prerekajo podane pritožbene navedbe in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet delitve so nepremičnine parc. št. 490, 486 in 487, vse k. o. X, ki so v solasti predlagateljev R. A. do 1/12, M. R. do 1/12, M. B. do 1/12, C. G. do 1/4 in nasprotne udeleženke M. G. do 1/2, ter parc. št. 489, k. o. X, ki je v solasti R. A. do 1/16, M. R. do 1/16, M. B. do 1/16, C. G. do 3/16 in M. G. do 5/8. Predlagatelji so predlagali civilno delitev. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog navajala, da je izključna lastnica pritličnega stanovanja v hiši in zahtevala spremembo deležev v njeno korist za 1/4 hiše ter nasprotovala prodaji, češ da so podani pogoji za fizično razdružitev ali izplačilo. Na naroku 25. 2. 2016 je povedala, da niso sporni predmet delitve in solastninski deleži, prav tako je izjavila, da tudi po njeni oceni fizična delitev solastnih nepremičnin ni mogoča. V nadaljevanju (v vlogi z dne 17. 5. 2016 ter na naroku 18. 10. 2016) je ponovno izpostavljala, da so predmet delitve zgolj 3/4 parc. št. 489 k. o. X, saj je stanovanje na jugovzhodu te nepremičnine, ki predstavlja 1/4, njena last, ter napovedala vložitev tožbe na ugotovitev, da je izključna lastnica predmetnega stanovanja. Glede vprašanja možnosti fizične delitve stanovanjske stavbe je svojo prvotno izjavo z naroka z dne 25. 2. 2016 na naroku 20. 12. 2016 spremenila in predlagala, da bi predlagatelji svoj delež v naravi pridobili s tem, da bi v izključno last pridobili stanovanje na jugozahodni strani, del vrta in eno garažo oziroma lopo, sama pa bi pridobila stanovanjske prostore v pritličju.

6. Na pritožbene navedbe, da so predmet delitve lahko zgolj 3/4 nepremičnine parc. št. 489, k. o. X, ker je nasprotna udeleženka izključna lastnica stanovanja na jugovzhodu nepremičnine, ki predstavlja 1/4 te nepremičnine, s katerimi nasprotna udeleženka ponavlja trditve iz postopka na prvi stopnji, je pravilno odgovorilo že prvostopenjsko sodišče. Ker etažna lastnina ni bila vzpostavljena, nasprotna udeleženka pa tudi ni izkazala vložitve tožbe na ugotovitev lastninske pravice na spornem delu nepremičnine (poleg tega na naroku 25. 2. 2016 predmetu delitve in solastniškim deležem ni nasprotovala, kljub njenim kasnejšim drugačnim navajanjem), je sodišče pravilno štelo, da je predmet delitve celotna nepremičnina parc. št. 489, k. o. X oziroma na njej stoječa stavba, ki predstavlja solastno premoženje vseh udeležencev.

7. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da so predlagatelji nasprotni udeleženki na naroku 18. 10. 2016 priznali izključno lastništvo stanovanja na jugovzhodu, iz zapisnika jasno izhaja, da so predlagatelji lastninsko pravico nad stanovanjem nasprotni udeleženki priznali izključno z namenom sporazumne ureditve razmerij v kontekstu na naroku predlaganega dogovora za vzpostavitev etažne lastnine na stanovanjski hiši, stoječi na parceli št. 489, k. o. X. Iz zapisnika naroka z dne 20. 12. 2016 in nadaljnjih vlog v spisu izhaja, da je od tega dogovora kasneje odstopila ravno nasprotna udeleženka, ki svojega dela obveznosti plačila predujma za izvedenca, ki bi izdelal elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, ni založila, zato so predlagatelji predlog za etažiranje stanovanjske stavbe na zadnjem naroku umaknili in vztrajali pri prvotno podanem predlogu za civilno razdružitev nepremičnin.

8. Glede pritožničinega predloga fizične delitve solastnih nepremičnin, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da takšen način delitve ni dopusten. Nasprotna udeleženka si prizadeva za fizično delitev, po kateri bi sama obdržala del nepremičnin, preostali del pa bi skupno pripadel predlagateljem. Predlog delitve, ki ohranja solastninsko skupnost na strani predlagateljev, bi bil možen zgolj ob izrecnem soglasju predlagateljev, ki pa so v postopku takšno delitev večkrat izrecno zavrnili.

9. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. V skladu s 126. členom ZNP trpijo udeleženci skupne stroške v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.

10. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kakšne od kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, je skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 35. člena ZNP in na prvem odstavku 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP ter 37. členom ZNP.