Up-98/00

27. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 211/99 z dne 1. 2. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik se ne strinja z odločitvami sodišč, s katerimi je bil zavrnjen njegov zahtevek za ponovno odmero starostne pokojnine. Po njegovem mnenju neutemeljeno niso bili upoštevani osebni dohodki za delo v podaljšanem delovnem času, ker naj bi bili neplačani prispevki s strani delodajaca le birokratski razlog za zavrnitev zahtevka. Takšen razlog naj bi bilo tudi sklicevanje na zamujen rok za vložitev zahteve za obnovo postopka. Pristojni organi pa naj bi kršili tudi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77), ker niso preverili, ali je kot invalidski upokojenec sposoben za samostojno vodenje zadeve, in mu niso priskrbeli "pravnega" zastopnika, ki naj bi mu šel zaradi zapletenosti postopkov in popolne in trajne nezmožnosti za vsako delo. S tem naj bi mu bile kršene njegove človekove pravice.

2.Pritožnik izpodbija sklepe in odločbo, izdane v obnovitvenem postopku. Ustavno sodišče zato, kadar pritožnik zatrjuje kršitev človekovih pravic, lahko presoja njegove navedbe le, kolikor se nanašajo na postopek o zahtevi za obnovo postopka. Navedb o kršitvah pravic v postopku, ki je bil pravnomočno končan pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, zato v postopku te ustavne pritožbe ni mogoče upoštevati. Tako ni mogoče upoštevati pritožnikovih navedb v zvezi z (ne)vštevanjem dohodkov iz nadurnega dela v pokojninsko osnovo.

3.Ko pritožnik v zvezi z obnovitvenim postopkom smiselno zatrjuje napačno uporabo procesnega prava, v bistvu nasprotuje temu, kako so sodišča v sporni zadevi razumela in uporabila določbe 3. točke 421. člena in 423. člena ZPP77 ter 69. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS), po katerih se postopek na predlog stranke obnovi tudi, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik in je predlog stranke za obnovo postopka vložen v predpisanem subjektivnem roku. Kot je Ustavno sodišče že večkrat navedlo, napačne uporabe procesnega prava same po sebi v postopku ustavne pritožbe ne ocenjuje, pač pa presoja le, ali je sodišče v rednem postopku izdalo odločbo na podlagi zakona, ki je v nasprotju z Ustavo, ali na podlagi z Ustavo neskladne interpretacije zakona ter s tem kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine. V tem primeru očitno ne gre za nobeno od takšnih kršitev Ustave. Iz sklepa revizijskega sodišča kot tudi iz sklepa in odločbe nižjih sodišč je razvidno, da so vsa sodišča utemeljila, zakaj uveljavljani obnovitveni razlog ni podan. Utemeljitvam, po katerih v pritožnikovem primeru zatrjevani obnovitveni razlog ni bil podan, oziroma je bil prekoračen tudi rok za vložitev predloga za obnovo, ni mogoče očitati neskladnosti z Ustavo.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan