Jedro

Posameznik je upravičen do takega podaljšanja pravice do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, kolikor je znašala prekinitev njegovega šolanja zaradi bolezni in drugih v zakonu navedenih razlogov, oziroma kolikor časa je bil upravičen do družinske pokojnine iz teh razlogov ne glede na prekinitev šolanja. Pri tem je lahko pravno upoštevna le formalna prekinitev šolanja, ki se dokazuje s potrdilom šole (pa naj gre za prekinitev za šolsko oziroma študijsko leto ali pa le za krajšo prekinitev za čas, ko je upravičenec izrecno oproščen šolskih oziroma študijskih obveznosti).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za spremembo dokončne odločbe tožene stranke, št. P 936503 z dne 11. 1. 2006, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za podaljšanje prejemanja družinske pokojnine, tako da se tožnici prizna pravica do podaljšanja družinske pokojnine za čas preko dopolnjenega 26 leta starosti, to je čas od 24. 8. 2005 do 30. 9. 2006. Ugotovilo je, da tožnica zaradi poškodbe v prometni nesreči z dne 5. 4. 2004 šolanja v okviru podiplomskega študija ni prekinila in posledice prometne nesreče niso bile ovira, da je lahko šolanje zaključila v časovnih okvirjih študijskega programa.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z ugotovitvijo, da tožnica zaradi poškodbe v prometni nesreči ni prekinila šolanja, saj je tudi po poškodbi izpolnjevala študijske obveznosti v okviru programa študija.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih vprašanjih. Graja stališče sodišča, da je študent upravičen do podaljšanja prejemanja družinske pokojnine le v primeru, če zaradi bolezni ali drugih v zakonu opredeljenih razlogov ne izpolni pogojev za vpis v naslednji letnik. Po mnenju tožnice je bistveno, da prejemnik družinske pokojnine zaradi upravičenih razlogov določeno dobo ni mogel izpolnjevati študijskih obveznosti. Če tožnica ne bi imela težav zaradi poškodbe v prometni nesreči, bi ne glede na študijski program izpolnila študijske obveznosti že pred dopolnjenim 26 letom starosti. Zato je upravičena do zahtevanega podaljšanja prejemanja družinske pokojnine, najmanj pa do trimesečnega podaljšanja, kolikor ji je bila pravica priznana s prvostopno odločbo tožene stranke. Ker se zoper ugodilni del prvostopne odločbe tožnica ni pritožila, so bile z zavrnitvijo njenega zahtevka v sporni dokončni odločbi v postopku pri toženi stranki storjene kršitve določb drugega odstavka 253. člena v zvezi z 274. in 277. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj zakonski pogoji za odločanje v škodo pritožnice niso bili podani.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in v njej ni nasprotij, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Tako v reviziji smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP ni podana.

8. Tudi v postopku pri toženi stranki pri izdaji sporne dokončne odločbe niso bile storjene bistvene kršitve določb postopka, čeprav je tožena stranka ob obravnavi tožničine pritožbe spremenila prvostopno odločbo tako, da je zavrnila tožničino zahtevo tudi glede na prvi stopnji že priznanega podaljšanja pravice do družinske pokojnine za tri mesece. Pravilno je že sodišče druge stopnje opozorilo na posebnosti postopka, v katerem se odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Podlago za revizijo prvostopne odločbe oziroma za istočasno odločitev o tožničini pritožbi zoper to odločbo in njeni sočasni reviziji po uradni dolžnosti je imela tožena stranka v določbah 254. in 255. člena ZPIZ-1, na podlagi katerih tožena stranka o vloženi pritožbi zoper prvostopno odločbo in njeni reviziji (po uradni dolžnosti) odloči z isto odločbo (četrti odstavek 254. člena), v reviziji pa lahko prvostopno odločbo (ne glede na vloženo pritožbo) tudi spremeni, odpravi ali razveljavi (drugi odstavek 255. člena).

9. Pravico otroka (upravičenca) do družinske pokojnine v primeru prekinitve šolanja ureja 118. člen ZPIZ-1. Če je upravičenec prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar ne več kot toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri šolanju, če je šolanje nadaljeval pred dopolnitvijo 26. leta starosti. Pri tem prvi odstavek 117. člena ZPIZ-1 določa, da otrok oziroma upravičenec do družinske pokojnine dokazuje šolanje s potrdilom šole. Pri odločanju o tem od kdaj in do kdaj se lahko upravičencu iz naslova šolanja priznajo pravice iz pokojninskega zavarovanja se upošteva predpise, ki urejajo trajanje šolskega leta (1).

10. Iz navedenih določb izhaja, da je upravičenec upravičen do takega podaljšanja pravice do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, koliko je znašala prekinitev njegovega šolanja zaradi bolezni in drugih v zakonu navedenih razlogov, oziroma kolikor časa je bil upravičen do družinske pokojnine iz teh razlogov ne glede na prekinitev šolanja. Pri tem je lahko pravno upoštevna le formalna prekinitev šolanja, ki se dokazuje s potrdilom šole (pa naj gre za prekinitev za šolsko oziroma študijsko leto ali pa le za krajšo prekinitev za čas, ko je upravičenec izrecno oproščen šolskih oziroma študijskih obveznosti). Drugače do prejemanja družinske pokojnine med boleznijo oziroma drugo prekinitvijo šolanja sploh ne pride, saj se (kljub krajšim boleznim) šteje, da upravičenec prejema družinsko pokojnino zaradi šolanja. Torej v tem primeru (brez formalne prekinitve šolanja) ni podlage za podaljšanje pravice do družinske pokojnine po izpolnjenem 26. letu starosti iz tega naslova.

11. Ker po ugotovitvah sodišča tožnica zaradi poškodbe v prometni nesreči ni prekinila šolanja v smislu izgube statusa študentke podiplomskega študija oziroma začasne formalne oprostitve študijskih obveznosti, je sodišče njen zahtevek za podaljšanje pravice do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu njene starosti utemeljeno zavrnilo.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, tožnica s svojo revizijo ni mogla uspeti (378. člen ZPP).

Op. št. (1): A. Cvetko, M. Kalčič, P. Pogačar: Pregled sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, Maribor 2009, str. 152.