Jedro

Četudi je upoštevati, da z ugoditvijo pobudi in vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Slovenije v drugi državi članici EU sodišče potrjuje pravilnost izvedenega postopka v Republiki Sloveniji in jamči, da so storilcu v postopku o prekršku bile zagotovljene vse procesne pravice po pravu Republike Slovenije, predvsem pravica do uporabe lastnega jezika v postopku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, je ugotoviti, da mora glede zagotovitve učinkovitega pravnega sredstva sodišče v obrazcu iz Priloge 10 potrditi le, da je v primeru, če je bila odločba izdana v pisnem postopku, oseba bila osebno ali prek zastopnika pooblaščenega po pravu države izdaje obveščena o pravici in rokih za vložitev pravnega sredstva. Zato zaključki sodišča prve stopnje o izvotlitvi pravice do pravnega sredstva (ter s tem kršitvi 25. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) stranki, ki je zoper prevedeno odločbo vložila redno pravno sredstvo po zagovorniku, v zvezi s katerim ni bilo dvoma, da razume slovenski jezik, le razlogi za njegovo zavrnitev ji niso bili sporočeni v prevodu, presegajo okoliščine, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotavljati glede na 196. v povezavi s 197. členom ZSKZDČEU-1, zgolj dejstvo, da stranki, ki ima v postopku (slovenskega) zagovornika ni bila vročena sodba sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje (s katero se je stranka seznanila v svojem jeziku), pa ne zadošča za zaključek, da je bila storilcu v zvezi z vsemi izdanimi odločbami kršena pravica do poštenega postopka1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom postopek za priznanje in izvršitev denarne sankcije - globe, izrečene s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Koper z dne 18. 3. 2020, plačilo sodne takse, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru ZSV 1157/2021 z dne 12. 11. 2021 in plačilo sodne takse, izrečene s sodbo Višjega sodišča v Kopru PRp 2/2023 z dne 23. 3. 2023 pri pristojnem izvršitvenem organu druge države članice Evropske Unije zoper storilca zavrnilo.

2.Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje prekrškovni organ brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da z odločbo, ki naj bi bila priznana, ne razpolaga, da mu ni bila vročena, oziroma da mu je bila z izpodbijanim sklepom vročena odločba, ki se glasi na poljskega državljana. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se pobudi za vložitev predloga za priznanje in izvršitev globe in stroškov postopka po navedenih odločbah ugodi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Postopek odločanja o pobudi prekrškovnega organa za vložitev predloga za priznanje in izvršitev odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, je urejen v 19. poglavju IV. dela Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1), ki zajema člene 196. - 199. ZSKZDČEU-1.

5.Tako se skladno z določbo prvega odstavka 196. člena ZSKZDČEU-1 denarna sankcija iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona, ki jo je fizični ali pravni osebi izrekel pristojni organ v Republiki Sloveniji, lahko izvrši v drugi državi članici, v kateri ima ta oseba

prebivališče oziroma sedež ali premoženje

oziroma kjer

prejema dohodke

. Po določbi tretjega odstavka navedenega člena pa sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upošteva

možnost uspešne izterjave

,

smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije

in

stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine

.

6.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo v posledici zaključka, da vložitev predloga za priznanje in izvršitev ne bi bila smotrna, ker ni mogoče pričakovati uspešne izterjave, če storilec v jeziku, ki ga razume, ni bil seznanjen z odločitvijo v zvezi s pravnim sredstvom in o razlogih za vložitev pravnega sredstva. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je storilcu sicer bil vročen plačilni nalog PPP Koper z dne 18. 3. 2020 ter sodba Okrajnega sodišča v Kopru ZSV 1157/2021 z dne 12. 11. 2021 v prevodu, ni mu pa bila v prevodu vročena sodba Višjega sodišča v Kopru Prp 2/2023 z dne 23. 3. 2023, s katero je bila njegova pritožba zavrnjena.

7.Glede na zgoraj povzeto dikcijo 196. člena ZSKZDČEU-1 ter razloge izpodbijanega sklepa, pritožba utemeljeno opozarja, da se možnost uspešne izterjave ne nanaša na prevode.

8.Sodišče prve stopnje se sicer v zvezi z zaključkom o (ne)smotrnosti vložitve predloga za priznanje in izvršitev glede na uvod in obrazložitev izpodbijanega sklepa sklicuje na 9. točko 186. člena ZSKZDČEU-1, ki kot razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje določa, da se tuja prekrškovna odločba, s katero je bila izrečena denarna sankcija ne izvrši, če glede na obrazec iz Priloge 10 tega zakona oseba v pisnem postopku, v katerem je bila odločba izdana, v skladu s pravom države izdajateljice ni bila osebno ali prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom, obveščena o pravici, da izpodbija odločbo, in o rokih za takšno pravno sredstvo. Vendar ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kopru ZSV 1157/2021 z dne 12. 11. 2021, ki mu je bila vročena v prevodu, po zagovorniku vložil pritožbo, so razlogi sodišča prve stopnje, da je podana kršitev po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1 in da le ta narekuje zavrnitev pobude za vložitev predloga za priznanje in izvršitev denarne sankcije v drugi državi članici EU, nejasni, saj zato, ker stranki ni bila v prevodu vročena odločitev Višjega sodišča v Kopru Prp 2/2023 z dne 23. 3. 2023, ni mogoče zaključiti, da stranka ni bila obveščena o pravici in rokih za vložitev pravnega sredstva.

9.Četudi je upoštevati, da z ugoditvijo pobudi in vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Slovenije v drugi državi članici EU sodišče potrjuje pravilnost izvedenega postopka v Republiki Sloveniji in jamči, da so storilcu v postopku o prekršku bile zagotovljene vse procesne pravice po pravu Republike Slovenije, predvsem pravica do uporabe lastnega jezika v postopku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ker mora v skladu s prvim odstavkom 197. členom ZSKZDČEU-1 domače sodišče pristojnemu organu države izvršitve poleg odločbe, ki jo je treba izvršiti, poslati tudi izpolnjen in potrjen obrazec iz Priloge 10 tega zakona ter prevod potrdila v uradni jezik države izvršitve ali v drug jezik, ki ga ta sprejme, je ugotoviti, da mora glede zagotovitve učinkovitega pravnega sredstva sodišče v obrazcu iz Priloge 10 potrditi le, da je v primeru, če je bila odločba izdana v pisnem postopku, oseba bila osebno ali prek zastopnika pooblaščenega po pravu države izdaje obveščena o pravici in rokih za vložitev pravnega sredstva. Zato zaključki sodišča prve stopnje o izvotlitvi pravice do pravnega sredstva (ter s tem kršitvi 25. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) stranki, ki je zoper prevedeno odločbo vložila redno pravno sredstvo po zagovorniku, v zvezi s katerim ni bilo dvoma, da razume slovenski jezik, le razlogi za njegovo zavrnitev ji niso bili sporočeni v prevodu, presegajo okoliščine, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotavljati glede na 196. v povezavi s 197. členom ZSKZDČEU-1, zgolj dejstvo, da stranki, ki ima v postopku (slovenskega) zagovornika ni bila vročena sodba sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje (s katero se je stranka seznanila v svojem jeziku), pa ne zadošča za zaključek, da je bila storilcu v zvezi z vsemi izdanimi odločbami kršena pravica do poštenega postopka1.

10.Glede na določbo 3. člena ZSKZDČEU-1 pa bo država izvršiteljica tista, ki bo v postopku po 18. poglavju tega zakona kljub načelu vzajemnega priznavanja odločb, pri odločanju o priznanju in izvršitvi predloženih listin, lahko upoštevala človekove pravice in temeljne svoboščine.

11.Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

12.Sodišče prve stopnje bo moralo o pobudi prekrškovnega organa ponovno odločiti ter pri tem za svojo odločitev navesti jasne razloge o okoliščinah, ki jih za odločitev o pobudi prekrškovnega organa za vložitev predloga z priznanje in izvršitev določata prvi in tretji odstavek 196. člena ZSKZDČEU-1.

-------------------------------

1Primerjaj: VSC Sklep PRp 10/2019, VSC Sklep PRp 19/2017.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013) - ZSKZDČEU-1 - člen 186, 186/9, 197, 197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.