Jedro

Glede na to, da se procesno razmerje med organom in stranko vzpostavi šele z izdajo sklepa iz drugega odstavka 268. člen ZUP, tožnik nima prav, da je toženka kršila njegovo pravico do izjave, ker mu pred izdajo sklepa ni omogočila, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih za začetek obnove. Prav pa ima, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj pravočasnost začetka postopka obnove, ki je ena od procesnih predpostavk za njegovo izdajo, ni obrazložena na način, da bi bil mogoč poln vsebinski preizkus te okoliščine in s tem sklepa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Eko sklada št. 36020-124/2019-20 z dne 6. 1. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka sklenila, da se postopek dodelitve pravice do nepovratne finančne spodbude, začet na podlagi tožnikove vloge, obnovi po uradni dolžnosti (1. točka izreka), da se do odločitve v obnovljenem postopku zadrži izvršitev odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči št. 36020-124/2019-4 z dne 6. 3. 2019 (2. točka izreka) in da ni stroškov postopka (3. točka izreka).

2. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravni organ po ponovnem pregledu spisovne dokumentacije 11. 12. 2019 ugotovil, da je ob izdaji odločbe pridobil napačno informacijo o višini primerljive naložbe, na podlagi katere so bili določeni upravičeni stroški in posledično višina nepovratne finančne pomoči. Navaja, da je uporabil podatke, ki jih je posredoval tožnik, in na tej podlagi štel, da je primerljivo vozilo... v vrednosti 2.883,91 evrov. Dne 11. 12. 2019 pa je pridobil podatek, da je najbližje primerljivo vozilo ... v vrednosti 12.890,00 evrov. Ugotavlja, da je podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravni organ je ob ponovnem pregledu spisovne dokumentacije ugotovil še, zlasti upoštevaje naknadno predložen dobropis št. 01/AV-2019 z dne 19. 7. 2019, da je dejanska vrednost naložbe nižja od vrednosti naložbe, kot izhaja iz predračuna z dne 10. 1. 2019, in ki je bila upoštevana ob izdaji odločbe z dne 6. 3. 2019. Ugotavlja, da je tako podan tudi obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej toženki očita, da je izpodbijani sklep izdala po preteku roka za obnovo postopka. Navaja, da je toženka od vložitve vloge imela možnost raziskati trg vozil in ji zato domnevno nove informacije ne bi smele ostati neznane. Trdi, da je vozilo ..., na katerega se sklicuje toženka, v Sloveniji že vrsto let in da ji zato podatki o tem vozilu ob skrbnem pregledu ne bi smeli ostati neznani. Dodaja, da je toženka pri njej že v oktobru 2019 preverjala primerljivo vozilo. Izpodbijanemu sklepu očita tudi, da ni obrazložen in da ga ni mogoče preizkusiti, saj toženka navaja le, da je 11. 12. 2019 prejela nov podatek, ne pa tudi, kako ga je pridobila in zakaj gre za nov podatek. Toženka naj ne bi navedla niti, katera informacija je nov podatek za ponovno preučitev vrednosti investicije. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in obnovljeni postopek ustavi.

4. Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje. Navaja, da je 11. 12. 2019 pridobila podatek o primerljivem vozilu po elektronski pošti s strani strokovnjaka za elektromobilnost v Sloveniji, kar je razvidno iz spisne dokumentacije. Opisuje način ugotavljanja višine primerljive naložbe v postopku odločanja o tožničini vlogi in zakaj se je po njeni izdaji pojavil dvom v dejansko vrednost primerljive naložbe. Navaja, da je tožeča stranka v postopku neresnično navedla višino naložbe, saj je v mesecu juliju 2019 izdan dobropis toženki predložila šele po pozivu v mesecu novembru 2019, pri čemer ne sledi njenim navedbam, da po vsebini ni šlo za dobropis. Nasprotuje trditvam o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa.

5. V nadaljnjih vlogah stranki vztrajata pri svojih navedbah. Tožnik v teh vlogah toženki med drugim očita tudi kršitev pravice do izjave. Toženka ta očitek zavrača ter med drugim dodaja, da za vozila iz tožnikove vloge podatki niso bili javno dostopni, da je k njihovi predložitvi morala pozvati dobavitelja ter da je ugotavljanje vrednosti primerljive naložbe predmet obnovljenega postopka.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet tega upravnega spora je zakonitost sklepa, izdanega na podlagi drugega odstavka 268. člena ZUP, s katerim je toženka po uradni dolžnosti odločila, da se obnovi postopek dodelitve nepovratne finančne spodbude tožniku.

8. Med strankama je sporna izpolnjenost procesnih predpostavk za obnovo, in sicer pravočasnost in verjetna izkazanost obnovitvenih razlogov. Tožnik pa toženki očita tudi, da se izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti in da mu je bila kršena pravica do izjave.

9. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka postopek obnovila iz razlogov po 1. in 5. točki 260. člena ZUP. Po 1. točki 260. člena ZUP se postopek, končan z dokončno odločbo, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 5. točki 260. člena ZUP pa se postopek, končan z dokončno odločbo, obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.

10. Upoštevaje prvi in drugi odstavek 263. člena ZUP za odločanje o obnovi pristojni organ lahko odloči, da se začne obnova postopka po uradni dolžnosti iz razloga po 1. točki 260. člena tega zakona samo v enem mesecu od dneva, ko zve za nova dejstva oziroma nove dokaze, in enako iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP, v enem mesecu od dneva, ko je organ izvedel za obnovitveni razlog.

11. Breme izkazovanja izpolnjenosti pogojev za obnovo postopka je na tistem, ki je predlagatelj obnove. Ko gre za obnovo postopka po uradni dolžnosti, to breme nosi organ, ki odloči o začetku obnove. Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so za obnovo izpolnjeni zakonski (drugi odstavek 268. člena ZUP). To med drugim pomeni tudi, da mora biti organ na podlagi vseh okoliščin primera prepričan, da je postopek obnove po uradni dolžnosti začet pravočasno, kar mora v sklepu, s katerim odloči o obnovi postopka, ustrezno obrazložiti1. 12. Zahteva po ustrezni obrazložitvi izpolnjenosti procesnih predpostavk je v postopku odločanja o začetku obnove po uradni dolžnosti še toliko pomembnejša, ker se v takem primeru (kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča)2 postopek začne ter s tem vzpostavi razmerje med organom in stranko šele s sklepom, s katerim organ odloči, da se bo postopek obnovil, torej ko organ izda sklep iz drugega odstavka 268. člena ZUP. S tem sklepom, zoper katerega je na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) dopusten upravni spor, se posega v strankin pravni položaj, pridobljen z dokončno odločbo, glede katere je obnova dovoljena, saj skladno z drugim odstavkom 272. člena ZUP ta sklep zadrži njeno izvršitev. Stranka lahko glede na drugi odstavek 268. člena ZUP izpolnjenost procesnih predpostavk za tak poseg v njen pravni položaj izpodbija le s pravnimi sredstvi zoper sklep, s katerim organ odloči, da bo postopek obnovljen. V konkretnem primeru pa je, glede na enostopenjskost upravnega postopka pred toženko, edino pravno sredstvo, ki ga ima stranka, tožba v upravnem sporu. Ker torej stranka lahko izpolnjenost predpostavk za obnovo postopka po uradni dolžnosti izpodbija šele in samo s pravnimi sredstvi zoper sklep iz drugega odstavka 268. člena ZUP, mora biti ta sklep obrazložen tako, da je mogoč poln vsebinski preizkus izpolnjenosti pogojev za začetek obnove, saj je sicer strankina pravica do pravnega sredstva izvotljena.

13. Glede na to, da se procesno razmerje med organom in stranko vzpostavi šele z izdajo sklepa iz drugega odstavka 268. člen ZUP, tožnik nima prav, da je toženka kršila njegovo pravico do izjave, ker mu pred izdajo sklepa ni omogočila, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih za začetek obnove. Prav pa ima, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj pravočasnost začetka postopka obnove, ki je ena od procesnih predpostavk za njegovo izdajo, ni obrazložena na način, da bi bil mogoč poln vsebinski preizkus te okoliščine in s tem sklepa.

14. V izpodbijanem sklepu toženka navaja le, da je 11. 12. 2019 pridobila nov pravno odločilen podatek o primerljivem vozilu in njegovi vrednosti, pri čemer citira tudi naslov spletne strani, na kateri je ta podatek dostopen. Pojasnjuje tudi, da tega podatka ni mogla pridobiti že v postopku izdaje odločbe, katere obnova se dovoli, in sicer zato ker vozilo, ki je predmet naložbe, ni bilo v ponudbi pooblaščenih prodajalcev na območju Republike Slovenije. Ne pojasni pa okoliščin pridobitve tega podatka prav na dan, ki ga navaja, to je 11. 12. 2019. Temu, da je toženka za novo dejstvo (lahko) izvedela šele na ta dan, tožnik v tožbi izrecno oporeka. Od tega, ali je za novo dejstvo res izvedela šele na navedeni dan, je odvisno, ali je izdaja sklepa 6. 1. 2020 pravočasna. Pravočasnost obnove iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP pa v sklepu niti ni obrazložena. Breme za izkazanost pravočasnosti obnove pa, kot rečeno, nosi toženka. Ker pa toženka v izpodbijanem sklepu ni pojasnila okoliščin, ki bi omogočale preizkus pravočasnosti obnove, ga ni mogoče preizkusiti. To pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

15. Sodišče pri navedeni presoji ni upoštevalo navedb, ki jih toženka v zvezi s pravočasnostjo začetka obnove navaja v dogovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah. Toženka namreč ne more v odgovoru na tožbo dopolnjevati pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva. Odgovor na tožbo je zato namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe (prim. npr. sodbo tega sodišča I U 1562/2018).

16. Glede na navedeno je sodišče, ne da bi se opredeljevalo tudi do ostalih tožbenih navedb, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. Upravni organ bo moral v ponovnem postopku ponovno preizkusiti, ali je bila glede na drugi odstavek 263. člena ZUP 6. 1. 2020 sprejeta odločitev, da bo postopek obnovljen, še pravočasna, in to, če bo štel, da je tako, v sklepu, izdanem v ponovnem postopku, ustrezno obrazložiti. Poleg tega naj organ upošteva tudi, da mora v sklepu (izreku), s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, določiti tudi, v kakšnem obsegu se postopek obnovi (drugi odstavek 268. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom tega člena)3

17. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

18. Ker je sodišče ugodilo tožbi zoper sklep in je bila zato tožba potrebna, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek se tožečim strankam, ki so do tega upravičene, vrne po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Načelu materialne resnice ustreza kot stopnja zavesti o resničnosti nekega dejstva prepričanje (ta stopnja izključuje dvom). Najvišja stopnja zavesti o resničnosti nekega dejstva je gotovost; ta stopnja izključuje kakršnokoli možnost zmote ali drugačne presoje. Tako Kerševan, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 122 2 Npr. X Ips 24/2007, X Ips 1183/2006, X Ips 1198/2005, idr. 3 Tako tudi Bruna Žuber v Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2020, str. 703