Jedro

Odvetnik iz druge države članice, ki ni vpisan v imenik odvetnikov, sme v skladu z določbo 34.d člena ZOdv v Republiki Sloveniji opravljati odvetniške storitve, ki sodijo v okvir odvetniškega poklica ob pogoju iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, to je, da mora sodelovati z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“. Vpis v imenik odvetnikov zakon zahteva le v primeru, če želi odvetnik iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji opravljati odvetniški poklic.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ravne na Koroškem je A. A. z odločbo o prekršku št. 555008408170 z dne 9. 1. 2019 spoznal za odgovornega storitve prekrškov po tretjem odstavku 52. člena in sedmem odstavku 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Izrekel mu je enotno globo v znesku 620,00 EUR ter odločil, da je dolžan plačati sodno takso. Zoper navedeno odločbo o prekršku je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom ZSV 12/2019 z dne 25. 4. 2019 zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot nedovoljeno. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom PRp 83/2019 z dne 30. 7. 2019 pritožbo storilčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta odločili, da je storilec prekrška dolžan plačati sodno takso.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državi tožilec mag. Hari Furlan, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka 63. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena, 90. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), 34.d členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) in 155. členom ZP-1, zaradi kršitev določb postopka o prekršku po 64. členu v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena, prvim odstavkom 67. člena ZP-1, tretjim odstavkom 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in 155. členom ZP-1, ter zaradi kršitev določb 23., 25. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). V obrazložitvi zahteve trdi, da sta odločitvi sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča, da obdolženčev zagovornik ni imel pravice vložiti zahteve za sodno varstvo, napačni. Poudarja, da je odvetnik iz druge države članice Evropske unije upravičena oseba za vložitev zahteve za sodno varstvo, mora pa pred sodiščem nastopati skupaj z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati poklic pod nazivom „odvetnik“. Obrazložitev sklene z navedbo, da bi sodišče v obravnavanem primeru moralo storilca prekrška pozvati, da pomanjkljivosti zahteve za sodno varstvo odpravi, česar pa ni storilo, temveč je izdalo nezakonit sklep o zavrženju zahteve.

3. Zahteva Vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena ZKP vročena storilcu prekrška in njegovim zagovornikom, ki pa se o njej niso izjavili B.

4. Ključno pravno vprašanje, ki ga v obravnavanem primeru odpira zahteva za varstvo zakonitosti je, ali je zagovornik storilca v prekrškovnem, torej kaznovalnem postopku, lahko odvetnik iz druge države članice Evropske unije, in če, pod kakšnimi pogoji.

5. Iz podatkov prekrškovnega spisa in izpodbijanega pravnomočnega sklepa so razvidna naslednja procesnopravno relevantna dejstva: - storilec prekrška, ki je avstrijski državljan, s stalnim prebivališčem na območju Pliberka, je zoper odločbo, s katero je bil spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnih prekrškov, vložil zahtevo za sodno varstvo po svojem zagovorniku dr. Branku Perču, ki ima sedež v Pliberku v Avstriji; - sodišče prve stopnje je po prejemu zahteve za sodno varstvo storilčevega zagovornika pozvalo, da v roku 8 dni sodišču predloži potrdilo, da je vpisan v seznam tujih odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije. Navedlo je še, da se pravica opravljati odvetniški poklic v Republiki Sloveniji pridobi z vpisom v imenik odvetnikov; - storilčev zagovornik dr. Branko Perč je sodišču posredoval vlogo, v kateri je navedel, da zastopanje njegove stranke A. A. v tem postopku prevzema Odvetniška pisarna Kos, Štumpfl in partnerji iz Raven na Koroškem, ki bo vložila ustrezno pooblastilo. Sodišče prve stopnje je pooblastilo odvetniške pisarne Kos, Štumpfl in parnerji, d.o.o., prejelo dne 29. 4. 2019; - sodišče prve stopnje je s sklepom ZSV 12/2019 z dne 25. 4. 2019 zahtevo za sodno varstvo zagovornika dr. Branka Perča zavrglo kot nedovoljeno. V razlogih sklepa je navedlo, da je opravilo ustrezne poizvedbe in ugotovilo, da storilčev zagovornik ni vpisan v enega izmed (treh) imenikov odvetnikov, ki jih vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Zaključilo je, da ker se v skladu z določbo tretjega odstavka 1. člena in prvega odstavka 31. člena ZOdv pravico opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije, storilcev pooblaščenec v obravnavanem primeru ni imel pravice opravljati odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Zahtevo za sodno varstvo je torej v obravnavanem primeru vložila oseba, ki po določbah ZP-1 te pravice ni imela; - takšnemu stališču sodišče prve stopnje je pritrdilo pritožbeno sodišče, ki je s sklepom PRp 83/2019 z dne 30. 7. 2019 pritožbo storilčevih zagovornikov iz Odvetniške pisarne Kos, Štumpfl in partnerji, d.o.o. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V obrazložitvi sklepa je presodilo, da storilčev zagovornik dr. Branko Perč ni vpisan v imenik odvetnikov v Sloveniji, zato ni izpolnjeval vseh zakonskih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica v Sloveniji kot tuj odvetnik ter ni imel pravice vložiti zahteve za sodno varstvo. Poudarilo je, da dr. Branko Perč po pozivu sodišča ni predložil potrdila, da je vpisan v seznam tujih odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, temveč je sodišče zgolj obvestil, da je zastopstvo njegove stranke prevzela Odvetniška pisarna Kos, Štumpfl in partnerji.

6. Med ustavno zajamčene človekove pravice spada tudi pravica obdolženca, da se brani z zagovornikom (2. alineja 29. člena Ustave). Ta pravica se razteza tudi na prekrškovni postopek, ki je po svoji naravi v prvi vrsti kaznovalni postopek. Obramba z zagovornikom storilcu prekrška zagotavlja enakost orožij in s tem enakost strank v postopku o prekršku, zato je bistveni element pravice do poštenega sojenja. Obdolženec ima v skladu z določbo c. točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju EKČP) pravico, da si zagovornika vzame po lastni izbiri. V skladu z določbo četrtega odstavka 90. člena ZP-1 sme storilec za zagovornika vzeti samo odvetnika, njega pa lahko nadomešča odvetniški kandidat. 7. Po določbi 2.a člena ZOdv lahko tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja: - odvetniške storitve pod poklicnim nazivom iz svoje matične države v skladu z Direktivo Sveta 77/249/EGS; - odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države v skladu z Direktivo Sveta 98/5/ES; - odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“.

8. Že iz jezikovne razlage navedene določbe je razvidno, da ZOdv različno obravnava situacijo, ko tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve in situacijo, ko opravlja odvetniški poklic. Pogoji za to so podrobneje določeni v III.A poglavju ZOdv. Vpis v imenik odvetnikov zakon zahteva le v primeru, če želi odvetnik iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji opravljati odvetniški poklic. Odvetnik iz druge države članice, ki ni vpisan v imenik odvetnikov, sme v skladu z določbo 34.d člena ZOdv v Republiki Sloveniji opravljati odvetniške storitve, ki sodijo v okvir odvetniškega poklica ob pogoju iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, to je, da mora sodelovati z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“.1 Poleg tega mora v skladu z določbama drugega in tretjega odstavka 34.d člena ZOdv odvetnik, ki namerava opravljati posamezne storitve na območju Republike Slovenije, o tem pisno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije in ji predložiti dokazilo o usposobljenosti za opravljanje odvetniškega poklica ter dokazilo o zavarovanju poklicne odgovornosti v matični državi, v obvestilu pa navesti tudi naslov oziroma določiti pooblaščenca za vročitve v Republiki Sloveniji. Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku izda potrdilo o priglasitvi opravljanja storitev, ki ga je tuj odvetnik dolžan predložiti le na zahtevo pristojnih organov. Navedeno potrdilo je po svoji pravni naravi ugotovitvene narave. Pravico opravljati posamezne storitve v Republiki Sloveniji mu namreč daje že določba prvega odstavka 34.d člena ZOdv. Tujemu odvetniku tako za opravljanje posameznih storitev ni treba pridobiti odločbe, ki bi mu to dovoljevala, temveč le potrdilo, s katerim Odvetniška zbornica ugotovi izpolnjevanje pogojev.

9. Glede na predstavljeno zakonsko ureditev položaja odvetnika iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji, je treba pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da je neutemeljeno stališče sodišča prve in druge stopnje, da odvetnik dr. Branko Perč ne sme opravljati storitev zastopanja storilca prekrška pred slovenskimi sodišči, ker v Republiki Sloveniji ni vpisan v imenik odvetnikov.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je storilčev zagovornik z dopisom, ki ga je posredoval sodišču in v katerem je navedel, da bo zastopanje storilca prekrška v postopku z zahtevo za sodno varstvo prevzela odvetniška pisarna iz Republike Slovenije, izpolnil pogoj iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, v zvezi s prvim odstavkom 34.d člena tega zakona, torej sodelovanje z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“.

11. Drugačno stališče sodišča v obravnavani zadevi - da storilčev zagovornik dr. Branko Perč z obvestilom sodišča, da bo zastopanje v obravnavani zadevi prevzela odvetniška pisarna, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ni izkazal sodelovanja z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“ - je v nasprotju z izrecno določbo drugega odstavka 34.c člena v zvezi s prvim odstavkom 34.d člena ZOdv. Takšno stališče je sicer logična posledica napačnega razumevanja določb, iz katere je izhajalo sodišče in sicer, da sme v prekrškovnem postopku storilce prekrška zastopati le zagovornik, ki je vpisan v enega izmed imenikov odvetnikov, ki jih vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Sodišče je tako z zavrženjem zahteve za sodno varstvo kršilo storilčevo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in njegovo pravico, da se brani z zagovornikom, ki si ga svobodno izbere iz 2. alineje 29. člena Ustave ter c. točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, v zvezi z določbo 34.d člena ZOdv.

C.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v ponovno odločanje (171. člen ZP-1, v zvezi s prvim odstavkom 426. člena ZKP). V ponovnem postopku bo moralo sodišče zahtevo storilčevega zagovornika za sodno varstvo vsebinsko obravnavati ter mu omogočiti, da se v postopku z zahtevo za sodno varstvo brani z zagovornikom, ki si ga je sam izbral. 1 Enako tudi sklep VS RS v zadevi Cp 1/2016 z dne 11. 2. 2016.