28. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Iztoka Bohinca iz Ljubljane, ki ga zastopa Žiga Klun, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 28. oktobra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 196. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 23/99, 40/04 in 95/04 - ur.p.b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), ki določa kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Določbo izpodbija v delu, ki se nanaša na "hrambo" substanc ali preparatov, ki so razglašeni za mamila. Navaja, da je pojem hramba, ki v slovnici predstavlja trajni glagol, časovno neopredeljiv in nedoločen pojem, zato kaznivega dejanja ne more opredeljevati.

Pobudnik meni, da je za razlago izpodbijane določbe bistven časovni trenutek, ko je nekdo začel hraniti prepovedane predmete, in da od tega trenutka dalje tudi začne teči zastaranje kazenskega pregona. Pojmovanje, da je hramba inkriminirana od trenutka dalje, ko je bila odkrita, naj bi pomenilo zlorabo splošnega načela zastaranja in pravne varnosti, saj so "prepovedani predmeti" lahko shranjeni različno dolgo (20, 30 in še več let), tudi prek poteka absolutnega zastaranja kazenskega pregona. Ker naj bi bilo dejanje še vedno kaznivo, je po mnenju pobudnika določba prvega odstavka 196. člena KZ v obsegu, ki se nanaša na "hrambo" substanc ali preparatov, ki so razglašeni za mamila, v neskladju z 111. in 112. členom KZ, ki se nahajata v splošnem delu KZ, nanašata pa se na zastaranje kazenskega pregona. Zaradi že navedenega naj bi bila izpodbijana določba v neskladju še z 2. in z 28. členom Ustave.

2.Pravni interes za vložitev pobude utemeljuje pobudnik z navedbo, da je zoper njega v teku kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (št. I K 501/2001) zaradi dveh kaznivih dejanj po prvem odstavku 196. člena KZ.

B.

3.Pobudnik v bistvu predstavi svoje videnje izpodbijanega dela določbe, ki določa (inkriminira) kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, pri čemer ponudi svojo razlago te določbe ter na tej podlagi zaključi, da je v neskladju z Ustavo. Izpodbijanemu delu določbe, ki se nanaša na "hrambo" substanc ali preparatov, ki so razglašeni za mamila, v prvi vrsti očita nejasnost, časovno neopredeljenost in nedoločnost. Z navedenim namreč smiselno zatrjuje neskladje z 2. in z 28. členom Ustave.

4.Izpodbijana določba se v celoti glasi:

(1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj, ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

5.Prvi odstavek 196. člena KZ določa oziroma predvideva več alternativnih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo proizvodnjo in promet z mamili. K prvi obliki izvršitvenih dejanj sodijo proizvajanje, predelovanje, prodaja ali ponujanje za prodajo, k drugi obliki pa prištevamo nakup, hrambo ali prenašanje zaradi prodaje, ali posredovanje pri prodaji ali nakupu ali kako drugo neupravičeno dajanje v promet substanc ali preparatov, ki so razglašeni za mamila. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je trajajoče kaznivo dejanje (delicta continua), pri katerem storilec povzroči nastanek protipravnega stanja in ga določen čas vzdržuje; ta čas je lahko tudi zelo kratek. Uresničitev protipravnega stanja in njegovo vzdrževanje pa sta bistveni lastnosti trajajočega kaznivega dejanja. Glede na teoretična in praktična izhodišča je treba šteti, da je predmetno kaznivo dejanje dokončano, ko je protipravno stanje prenehalo. Za čas izvršitve trajajočih kaznivih dejanj velja namreč čas, ko je protipravno stanje prenehalo, in sicer tako v zvezi z zastaranjem kot tudi s storilčevo starostjo ter vprašanjem, kateri zakon je treba uporabiti. Glede na navedeno je pritožnikovo zatrjevanje, "da je pri 'hrambi' substanc ali preparatov, ki so razglašeni za mamila, bistveno to, kdaj jih je nekdo začel hraniti", neutemeljeno.

6.Eno od temeljnih načel pravne države (2. člen Ustave) je, da morajo biti zakonske norme jasne, razumljive in nedvoumne.

Zahteva po določnosti pravnih norm velja še strožje, če gre za norme, ki opredeljujejo kaznivo ravnanje, in v tem okviru najstrožje, ko opredeljujejo kaznivo dejanje. V skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu (prvi odstavek 28. člena Ustave) nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno. Namen načela zakonitosti in s tem določnosti v kazenskem materialnem pravu je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnega kaznovalnega sankcioniranja v situacijah, ki ne bi bile vnaprej točno opredeljene (glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-6/93 z dne 1. 4. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 33).

7.Kazenskopravna norma izpolnjuje te zahteve, če je mogoče z ustaljenimi metodami razlage (jezikovna, logična in sistemska razlaga) ugotoviti vsebino prepovedanega ravnanja in je na ta način ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, določno in predvidljivo. Pojem "hramba" je na ta način mogoče opredeliti, zato so pobudnikovi očitki o nedoločnosti izpodbijane zakonske določbe neutemeljeni.

8.Ali je pobudnik s svojim dejanjem uresničil izvršitveno dejanje očitanega kaznivega dejanja v smislu "hrambe" substanc ali preparatov, ki so razglašeni za mamila, je stvar vsebinske (meritorne) presoje sodišča v konkretnem primeru in ne predmet ustavnosodne presoje predpisa. Zoper odločitev sodišča bo imel pobudnik možnost vložiti redno in izredno pravno sredstvo, ob izpolnjevanju procesnih predpostavk, ki jih zahteva Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), pa tudi ustavno pritožbo.

9.Pobudnik zatrjuje tudi neskladje izpodbijane določbe z določbama 111. in 112. člena KZ, ki se nahajata v splošnem delu KZ, nanašata pa se na zastaranje kazenskega pregona. Po določbi 160. člena Ustave in 21. člena ZUstS Ustavno sodišče ni pristojno za presojo medsebojne skladnosti posameznih predpisov oziroma tudi njihovih določb, razen če bi šlo za takšno neskladnost, ki bi pomenila kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave. Za takšen primer v obravnavani zadevi ne gre.

Glede na navedeno je pobuda očitno neutemeljena. Zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić