Jedro

Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik, kar pomeni, da v tem času prevzame vse pristojnosti predsednika. Glede na obseg pristojnosti predsednika je vanje zajeto tudi odločanje o zahtevah za izločitev predsednika višjega sodišča.

Podpredsednica je na podlagi objektivnega in subjektivnega testa nepristranskosti pravilno odgovorila, da okoliščina, da predsednik ni odločil v skladu z njegovimi pričakovanji, sama po sebi ne ne utemeljuje dvoma v nepristranskost in da nezadovoljstvo toženca z ravnanjem predsednika ne more biti razlog za njegovo izločitev.

Očitke o nepoštenem in nezakonitem odločanju predsednika v drugih pravdnih postopkih toženec prvič zatrjuje v pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Toženec je v pravdni zadevi P 253/2023 Okrožnega sodišča v Mariboru zahteval izločitev predsednika Višjega sodišča v Mariboru, višjega sodnika Branka Reismana v zvezi z njegovo pristojnostjo odločanja o zahtevah toženca za izločitev predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru.

2.Podpredsednica Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: podpredsednica) je s sklepom Su 520/2025-10 z dne 22. 8. 2025 zahtevo zavrnila.

3.Toženec je zoper sklep podpredsednice vložil pravočasno in dovoljeno pritožbo. Očita, da mu ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje. Odločala je "nenaravna" sodnica, s čimer je kršena njegova ustavna pravica. V vlogi z dne 18. 3. 2025 je predlagal izločitev predsednika Vrhovnega sodišča. O izločitvi bi morala odločati Občna seja v skladu s tretjim odstavkom 73. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker ta ni odločala, predsednik tudi ne more pooblastiti podpredsednice, da opravi zadeve v pristojnosti predsednika v skladu z 61. členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). 74. člen ZPP namreč določa, da takoj ko mora sodnik izve, da se zahteva njegova izločitev, prenehati z nadaljnjim delom. Ne zadostuje zgolj navedba, da podpredsednica nadomešča predsednika ob njegovi odsotnosti. Predlog za izločitev predsednika je bil vložen 18. 3. 2025, podpredsednica pa je odločala 22. 8. 2025, torej pet mesecev po vložitvi predloga. V tem času Vrhovno sodišče ni niti sklicalo Občne seje. Takšno ravnanje kaže na zlonamerno izmikanje odločanju o izločitvi predsednika Vrhovnega sodišča ter kršenje ustavnih pravic do poštenega sojenja. Vrhovno sodišče tudi ni pojasnilo, kdaj naj bi bil predsednik odsoten - ali le 22. 8. 2025, kar sicer ni razlog, da se o njegovi izločitvi ne bi odločalo, ali pa je bil odsoten od 18. 3. 2025 do 22. 8. 2025. Predsednik v predhodnih postopkih, ko se ni zahtevala njegova izločitev, ni bil nadomeščen zaradi odsotnosti. Gre za zlorabo tako s strani predsednika kot tudi podpredsednice. Izločiti bi se morala sama podpredsednica v skladu s 23. členom Ustave.

4.Toženec se v pritožbi nadalje sklicuje na okoliščino, da je predsednik Višjega sodišča v Mariboru odločal o pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III P 417/2021, kljub temu, da je bila tožena stranka iz Ljubljane. Skladno z ZPP niti Okrajno sodišče v Mariboru niti Višje sodišče v Mariboru nista pristojni za odločanje o zadevi. Zato je vseskozi sodil protizakonito v toženčevo škodo. Tako predsednik kot tudi višja sodnica A. A. bi se morala sama izločiti. Nista zmožna soditi pošteno, zlonamerno kršita zakon, sodita protizakonito iz maščevanja. Omenja tudi postopek Višjega sodišča v Mariboru III Cp 908/2019, ko navedena sodnica ni upoštevala predloga za prenos krajevne pristojnosti. Odločala je o zadevi, predno je Vrhovno sodišče odločilo o predlogu za prenos krajevne pristojnosti oziroma predloga sploh ni odstopila v odločanje Vrhovnemu sodišču. Predsednik Višjega sodišča v Mariboru ves čas sodi v toženčevo škodo, ker ne upošteva navodil Vrhovnega sodišča. V postopku II Cp 222/2019 je odločal pristransko, ko ni upošteval navodil Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče pa je v sklepu II Ips 220/2015 z dne 19. 11. 2015 dalo jasna navodilo, kako mora sodišče odločiti v ponovnem postopku.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Toženec se v zvezi s procesnim očitkom, da predsednik Vrhovnega sodišča ni smel pooblastiti podpredsednice za odločanje o njegovi zahtevi za izločitev predsednika Višjega sodišča v Mariboru, sklicuje na določbo 74. člena ZPP, po kateri mora sodnik ko izve, da se zahteva njegova izločitev, takoj prenehati z nadaljnjim delom. Poudarja, da pa zgolj navedba v uvodu izpodbijanega sklepa, da podpredsednica nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti, ne zadostuje. Očitek ni utemeljen. Kot namreč izhaja iz podatkov spisa, v konkretnem primeru predsednik ni pooblastil podpredsednice, temveč je ta odločala z izpodbijanim sklepom na podlagi samega zakona. Po določbi drugega odstavka 61. člena ZS predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik, kar pomeni, da v tem času prevzame vse pristojnosti predsednika. Glede na obseg pristojnosti predsednika je vanje zajeto tudi odločanje o zahtevah za izločitev predsednika višjega sodišča (primerjaj določbo drugega odstavka 73. člena ZPP). Pritožbeno zatrjevane okoliščine, da je toženec predlagal izločitev predsednika Vrhovnega sodišča pa tedaj Občna seja o predlogu za izločitev še ni odločala, in da naj bi se celo zlonamerno izmikalo odločanju o njegovi izločitvi, torej ne morejo vplivati na zakonitost izpodbijanega sklepa.

7.Predlog za izločitev je mogoče subsumirati v zatrjevanje odklonitvenega razloga, ki ga ZPP v 6. točki 70. člena opredeljuje z generalno klavzulo: sodnik ne sme opravlajti sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V zahtevi za izločitev je toženec predsedniku Višjega sodišča v Mariboru očital ravnanje v sodnoupravnem postopku Su 246/2024 (v zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči tožencu), ko je ta s sklepom zavrnil njegov predlog za izločitev predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru. Podpredsednica mu je na podlagi objektivnega in subjektivnega testa nepristranskosti pravilno odgovorila, da okoliščina, da predsednik ni odločil v skladu z njegovimi pričakovanji, sama po sebi ne ne utemeljuje dvoma v nepristranskost in da nezadovoljstvo toženca z ravnanjem predsednika ne more biti razlog za njegovo izločitev. Pri tem se je sklicevala na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. V pritožbi pa se toženec prvič sklicuje na: odločitev izločevanega predsednika o toženčevi pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III P 417/2021, da ni upošteval navodil Vrhovnega sodišča iz sklepa II Ips 220/2015 z dne 19. 11. 2015 in je zato v zadevi Višjega sodišča v Mariboru II Cp 222/2019 odločal pristransko. Sklicuje se tudi na okoliščino, da razen tega tudi višja sodnica A. A. v postopku pred Višjem sodiščem v Mariboru III Cp 908/2019 ni upoštevala predloga za prenos krajevne pristojnosti toženca in s tem prekršila njegovo pravico do poštenega sojenja. Očitke o nepoštenem in nezakonitem odločanju predsednika v drugih - pravdnih postopkih torej toženec prvič zatrjuje v pritožbi, pri čemer pa ne navaja opravičljivih razlogov za takšno novo navajanje. Gre tako za nedovoljene pritožbene novote, ki jih Vrhovno sodišče ni smelo upoštevati (smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP).

8.Ob povedanem je Vrhovno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (37. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS: Cp 1/2018, Cp 5/2018 in Cp 16/2018.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 61, 61/1, 70, 70-6, 73

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.