Jedro

S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, to je odmerne odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni davčni organ je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva v 1. točki izreka ugotovil, da so knjigovodske evidence Davčne uprave za tožečo stranko po stanju na dan 24. 2. 2010 izkazovale davčni dolg v višini 355 988,64 EUR iz naslova doplačila dohodnine, da se tožniku izkazani dolg zmanjša za 25 828,11 EUR ter da je bil na podlagi sklepa o davčni izvršbi z dne 24. 2. 2010 davčni dolg v višini 5 362,00 EUR plačan; v 2. točki izrekel, da se postopek davčne izvršbe ne začne za znesek 31 190,11 EUR; v 3. točki izrekel, da se zoper tožnika začne postopek davčne izvršbe davčnega dolga, ki znaša po stanju na dan 5. 11. 2010 skupaj 343 840,57 EUR z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od glavnice, ki se obračunajo od 26. 11. 2010 do vključno dneva plačila davčnega dolga, ter da so izvršilni naslovi za navedene obveznosti razvidni iz seznama izvršilnih naslovov z dne 5. 11. 2010, ki je sestavni del tega sklepa; v 4. točki, da se davčna izvršba opravi z rubežem tožnikovih denarnih prejemkov ter s sklepom zarubi ustrezni del denarnih prejemkov, ki jih tožnik prejema pri ZPIZ Ljubljana, izplačevalcu pa naloži, da zarubljeni del denarnih prejemkov vplača oziroma vplačuje na prehodni podračun DURS do poplačila celotnega dolga in hkrati prepoveduje, da zarubljeni del denarnih prejemkov izplača tožniku; v 5. točki izrekel, da vse stroške davčne izvršbe plača tožnik, ter v 6. točki navedel, da vložena pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je prvostopni davčni organ zoper tožnika uvedel davčno izvršbo za poplačilo davčnega dolga iz naslova doplačila dohodnine v skupnem znesku 355 988,64 EUR s sklepom o davčni izvršbi na tožnikove denarne prejemke z dne 24. 2. 2010. Tožnikovi pritožbi zoper sklep je drugostopni organ ugodil, sklep odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, ker je ugotovil razhajanje med zneskom glavnice iz seznama izvršilnih naslovov in glavnico iz odločbe št. DT-499-01-1330/2007 z dne 26. 5. 2009. V ponovnem postopku prvostopni organ ugotavlja, da je bil dolg v prvotnem sklepu izkazan napačno in se zato temu ustrezno (za znesek obresti v višini 25 828,11 EUR) zmanjša. Poleg tega je bil davčni dolg iz naslova doplačila dohodnine delno (za znesek 5 362,00 EUR) poravnan. V ostalem tožnik svoje obveznosti iz seznama izvršilnih naslovov ni poravnal, zato je davčni organ začel davčno izvršbo v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki jih citira in na katere se sklicuje v nadaljnji obrazložitvi sklepa.

3. Drugostopni davčni organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2 v povezavi s 145. členom istega zakona, z izjemo nepravilno navedenega datuma v 3. točki izreka, kar pa je šteti za očitno pomoto, ki jo prvostopni organ lahko kadarkoli popravi. Sicer je sklep pravilen in izdan v skladu z zahtevami zakona, saj so podani vsi pogoji za začetek davčne izvršbe. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa se tožniku še pojasni, da v skladu s 157. členom ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, to je odmerne odločbe o doplačilu dohodnine, in da se zato pritožbeni organ v presojo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje iz odločbe, v konkretnem postopku ni spuščal. 4. Tožnik izpodbijanemu sklepu oporeka v celoti. V tožbi navaja, da so bili bilančni izkazi za leti 1999 in 2000 popravljeni in knjigovodske temeljnice knjižene na podlagi Dogovora med A.A. kot lastnikom (družbe B. d.o.o. - op. sodišča) in isto osebo kot direktorjem, brez tožnikove navzočnosti in ob asistenci C.C. O tem bi lahko izpovedali priči Č.Č. in D.D. Dogovor se je v tožnikovem primeru upošteval kot izraz prave volje obeh strank, na kar (kot na nedoslednost) opozarja že zapisnik DURS-a Brežice z dne 25. 10. 2004. Prave kreditne pogodbe, sklenjene leta 1999 in 2000, ki jih je podpisal tožnik kot direktor in A.A. kot lastnik, poseduje DURS Kranj. A.A. je tudi izrecno zahteval, da se mora knjigovodska evidenca sredstev voditi v E., v zaupnem sefu banke F. Vsa sredstva, ki so bila nakazana iz Nemčije v Avstrijo in za katera se mu očita, da jih je porabil za svojo korist, so bila po navedbah tožnika porabljena za potrebe družb v lasti A.A. Vsa dokumentacija, ki to dokazuje, pa se nahaja v sodnem spisu Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 25774/2010, poleg tega pa tožnik prilaga tožbi še dokumente, ki v tej zvezi dokazujejo materialno resnico.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V konkretnem primeru je sporen sklep o izvršbi in s tem akt, izdan v postopku prisilne izterjave tožnikovega davčnega dolga iz naslova dohodnine. Sporna je torej prisilna izterjava zneska, ki ga sicer tožnik dolguje na podlagi izdanih davčnih odločb, kot to dovolj jasno in tudi nesporno sledi iz seznama izvršilnih naslovov, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

8. Pri tem izračunani zneski dolga, ki se terja in ki so razvidni iz izreka izpodbijanega sklepa, kot taki niso (več) sporni, oziroma se za njih, kot to podrobno navaja in utemelji njihov preizkus drugostopni organ, izrecno ugotavlja, da so pravilni. Pravilni in skladni z določbami ZDavP-2, ki se nanašajo na davčno izvršbo, so po izrecnih ugotovitvah drugostopnega organa tudi ostali deli izreka izpodbijanega sklepa. Sicer pa tožnik pravilnosti sklepa niti ne ugovarja. Ugovarja vsebini izdane odmerne odločbe št. DT 42401-00874/2004-4 1 (0701-08) z dne 11. 7. 2007, s katero se mu kot doplačilo dohodnine nalaga v plačilo skupno 343 775,68 EUR in ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom. V tej zvezi pa tudi že drugostopni organ tožniku pravilno pojasni, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, to je odmerne odločbe. Zato tožnik že s pritožbenimi ugovori v tej smeri ni mogel uspeti. Iz istega razloga pa z enakimi tožbenimi ugovori in priloženimi dokazili, ki se nanašajo izključno na vsebino odmerne odločbe, tudi ne more uspeti v postopku s tožbo.

9. Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep o izvršbi pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejanske okoliščine, na katerih temelji odločitev, med strankama niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).