Jedro

Postopek za izrek ničnosti ni namenjen preizkusu pravilne uporabe materialnega prava.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov predlog, naj se za nično izreče obvestilo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Velenje (GURS), št. 02112-152/2010-2 z dne 6. 5. 2010. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je GURS z omenjenim obvestilom na podlagi 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) izvedel uskladitev podatkov zemljiškega katastra za tam naštete parcele v k.o. ... Tožnik je v predlogu uveljavljal ničnosti razlog iz 6. točke 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker da mu je bila z obvestilom odvzeta skoraj polovica parc. št. 1276/1. Ker v zadevi ni bilo odločeno z odločbo, ni imel možnosti vložitve pravnega sredstva. Toženka glede predloga pojasnjuje, da v skladu z ZUP izrek ničnosti obvestila ni predviden, tudi sicer pa tožnik v predlogu ni navedel posebne zakonske podlage, ki bi predpisovala razlog za ničnost oziroma ni navedel, katera nepravilnost v obvestilu je po njenem mnenju v kakšni posebni zakonski določbi opredeljena kot ničnostni razlog.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim pojasnil, da v zadevi niso podani niti drugi ničnostni razlogi, ki so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Iz obrazložitve še izhaja, da je pritožbeni organ odločbo izdal v ponovljenem postopku, potem ko je to sodišče s sodbo IV U 169/2011-7 z dne 11. 12. 2012 ugodilo tožnikovi tožbi zoper prejšnjo odločbo in sklep drugostopenjskega organa in zadevo vrnilo v ponovni postopek na drugo stopnjo.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi opisuje nepravilnosti pri izdaji potrdila, med drugim, da bi moral biti tožnik seznanjen z uvedbo upravnega postopka in imeti možnost, da se izjasni o zahtevi nasprotne stranke. Ker je obvestilo po svoji vsebini dejansko odločba, ki ni bila sprejeta po postopku, predpisanem v ZUP, ga je treba nujno izreči za ničnega, zato je odločitev o zavrženju napačna. Poleg tega to, da tožniku ni bila dana možnost sodelovati v upravnem postopku, predstavlja ne le kršitev določb ZUP ampak tudi 22., 23., 25. in 29. člena Ustave RS. Meni, da bi se morala toženka pri odločanju opredeliti tudi do vsebine izdanega obvestila, ne pa upoštevati le njegovega naziva. Navaja razloge o neskladnosti 9. člena ZEN z Ustavo in predlaga, naj sodišče zahteva njegov ustavno presojo. Predlaga, naj sodišče razveljavi (pravilno: odpravi) upravna akta obeh stopenj in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, s katero je pojasnjeno, da v zadevi ni podan ničnostni razlog iz 6. točke 279. člena ZUP, po katerem se za nično izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost, in ki ga je tožnik uveljavljal v svoji zahtevi za omenjeno izredno pravno sredstvo. Prav tako se sodišče strinja z razlogi drugostopenjske odločbe, izdane v ponovljenem postopku (po sodbi IV U 169/2011), s katerimi je pritožbeni organ potrdil prvostopenjsko odločitev in pri tem zavzel stališče tudi glede obstoja katerega od drugih ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 279. člena ZUP. Sodišče se na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožnik namreč v tožbi ne navaja ničesar, s čimer bi lahko uspešno izpodbil omenjeno presojo obeh upravnih organov. Zatrjevana okoliščina, in sicer da odločba (v konkretnem primeru omenjeno obvestilo o uskladitvi podatkov) ni bila izdana po predpisanem postopku, namreč ne predstavlja nobenega od ničnostnih razlogov – za uveljavljanje kršitev pravil upravnega postopka in materialnega prava je predvidena pritožba (237. člen ZUP), v primeru, ko oseba meni, da bi morala biti udeležena v postopku, pa ji ta možnost ni bila dana, obnova postopka (obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP), za nekatere primere pa odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (274. člen ZUP). Sodišče zato le dodaja, da je iz predloženih upravnih spisov razvidno, da je bilo omenjeno obvestilo poslano (navadno) tudi tožniku.

Ker torej postopek za izrek ničnosti ni namenjen preizkusu pravilne uporabe materialnega prava, se sodišče v tem upravnem sporu ni bilo dolžno opredeliti do zakonitosti izdanega obvestila z dne 6. 5. 2010 in s tem v zvezi do uporabe 9. člena ZEN oz. njegove skladnosti z Ustavo RS.

Nepravilna je tožbena razlaga ničnostnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, po katerem je odločba nična, če je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Kot je bilo pojasnjeno v odločbi upravnega organa druge stopnje, je bil za izdajo obvestila iz 9. člena ZEN, ki je po svoji vsebini upravni akt, ne glede na to, da ni poimenovan „odločba“, pristojen prvostopenjski upravni organ (GURS – tretji odstavek 9. člena ZEN).

Napačno je tudi tožnikovo razumevanje sodbe IV U 169/2011. V zadevi ni sporno, da je Upravno sodišče RS z njo odpravilo izpodbijani upravni akt drugostopenjskega organa z dne 23. 6. 2011 (z njim je ob odločanju o tožnikovi pritožbi odpravil obravnavano prvostopenjsko odločbo z dne 23. 11. 2010 in tožnikov predlog za izrek ničnosti obvestila zavrgel) in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek (1. točka izreka sodbe). To pomeni, da z odpravo ni bilo več omenjenega drugostopenjskega upravnega akta, kar izhaja tudi iz 7. točke obrazložitve omenjene sodbe. V njej je navedeno, da bo morala toženka v ponovnem postopku ponovno odločiti o pritožbi zoper prvostopenjski akt (torej o tožnikovi pritožbi zoper odločbo GURS z dne 23. 11. 2010 – op. sodišča). Prav to pa je storil upravni organ druge stopnje z odločbo, ki je povzeta v 3. točki obrazložitvi te sodbe. Zato ne drži, da naj bi tudi v tem upravnem sporu še vedno ostajala sporna odločitev o zavrženju tožnikovega predloga za izrek ničnosti obvestila.

Poleg tega je sodišče v omenjeni sodbi zavzelo tudi stališče, da je sporno obvestilo upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika kot lastnika zemljišča parc. št. 1267/1 (5. točka obrazložitve), kar je pritožbeni organ v ponovljenem postopku ob obravnavi tožnikove pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 23. 11. 2010 tudi upošteval. Tako tudi ni res, da naj bi bila odločitev na drugi stopnji o zavrnitvi tožnikove pritožbe zoper prvostopenjski upravni akt utemeljena v nasprotju s stališčem sodišča. Ker za odločitev zadevi ostale tožbene navedbe niso pomembne, je sodišče glede na navedeno tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).