Jedro

Subsidiarna uporaba 314. člena ZPP (o delni sodbi) ne pride v poštev, dokler so med strankami zapuščinskega postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.

Ker med potencialnimi oporočnimi dediči obstoji spor o veljavnosti oporoke in o preklicu oporoke, je obligatorna napotitev na pravdo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje1 zavrnilo predlog A. A. za izdajo delnega sklepa o dedovanju (I.) in zapuščinski postopek prekinilo (II.) za 30 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka (V.). B. B. je napotilo na pravdo, da zoper C. C. in D. D. vloži tožbo s tožbenim zahtevkom, da sta preklic oporoke z dne 21. 7. 2021 in pisna oporoka pred pričama z dne 24. 3. 2022, neveljavna (III.). Hkrati je določilo rok 30 dni za vložitev tožbe, z opozorilom o nadaljevanju zapuščinskega postopka (IV.).

2.Zoper I. točko sklepa se iz pritožbenega razloga nepravilne in zmotne uporabe določb Zakona o dedovanju2 pritožuje A. A. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. Navaja, da ni ovir, da bi sodišče odločilo o njegovem nujnem deležu (do 1/2), saj je zapustnikov edini sin, ki priznava obe oporoki. Odločitev o tem katera oporoka bo pravno veljavna, nanj ne vpliva. Spor o veljavnosti oporoke (in njenega preklica) obstoji zgolj med oporočnimi dediči, ki niso hkrati tudi zakoniti dediči. Višina zapuščine ni sporna, prav tako je nesporno ugotovljeno, da zapustnik v času življenja s svojim premoženjem ni razpolagal v smeri zmanjšanja nujnega dednega deleža pritožnika. Sodišče je zavzelo napačno pravno naziranje, pri čemer je citiralo sklep VSL II Cp 81/2018, ki obravnava popolnoma drugačno dejansko stanje in kjer je obseg zapuščine sporen.

3.Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče je v sklepu pravilno pojasnilo, da je zapuščinski postopek enoten in samostojen. Subsidiarna uporaba 314. člena Zakona o pravdnem postopku3 (o delni sodbi) namreč ne pride v poštev, dokler so med strankami zapuščinskega postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.4 To pomeni, da mora sodišče pred izdajo končne (meritorne) odločbe5 ugotoviti in razrešiti vsa dejstva, ki v razmerju do končne odločbe predstavljajo predhodno vprašanje.

6.V konkretni zadevi med strankami (potencialnimi oporočnimi dediči) obstoji spor o veljavnosti oporoke in preklica oporoke.6 V takšnem primeru je napotitev na pravdo obligatorna. Sodišče je ravnalo skladno s prvo točko drugega odstavka 210. člena ZD in oporočnega dediča, katerega pravico je presodilo za manj verjetno, napotilo na pravdo.

7.V obrazložitvi se je tudi utemeljeno sklicevalo na citiran sklep pritožbenega sodišča. Ni namreč bistveno, da je v obravnavani zadevi obseg zapuščine nesporen (v nasprotju s citiranim sklepom) ter da pritožnik predstavlja edinega zakonitega dediča. Ključno je, da med strankami7 obstojijo še odprta in sporna dejstva, za rešitev katerih zapuščinsko sodišče ni pristojno in katera se bodo obravnavala šele pred pravdnim sodiščem.

8.Pritožbeno sodišče glede na povedano ugotavlja, da je sodišče materialno pravo pravilno uporabilo in izdajo delnega sklepa utemeljeno zavrnilo. Prav tako pri odločanju ni storilo uradno upoštevnih procesnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9.Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10.Ker ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 174. člena ZD, pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 174. člena ZD).

-------------------------------

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 174, 174/1, 174/3, 210, 210/2, 210/2-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 314

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.