Jedro

Po 1. odstavku 180. člena ZPIZ-2 se zavarovancu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih, kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja. Namen izplačevanja akontacije je v zagotovitvi materialne eksistence upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja, vendar še ni mogoče izdati končne odločbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 26. 5. 2017 in št. ... z dne 15. 3. 2017 ter odmero akontacije pokojnine zaradi I. kategorije invalidnosti od 11. 5. 2012 do dokončne odmere invalidske pokojnine po ZPIZ-1 (I. točka izreka). Tožbo v delu na ugotovitev invalidnosti I. kategorije od 11. 5. 2012 dalje in odmero invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-1 od tega dne dalje je zavrglo (II. točka izreka). Sklenilo je, da tožnik krije stroške postopka sam (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Na višino akontacije invalidske pokojnine bistveno vpliva uporaba materialnega prava. Odmera po ZPIZ-2 je bistveno nižja kot po ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot predhodno vprašanje najprej ugotoviti datum nastanka invalidnosti, vendar se s tem ni ukvarjalo. Ni postavilo sodnega izvedenca in zaslišalo predlaganih prič, zato je podana kršitev določb postopka, dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih. Nezakonito obravnavanega spora ni združilo s postopkom, ki se vodi pod opr. št. VI Ps 423/2017. V obeh postopkih je namreč sporno, kateri zakon je potrebno uporabiti za odmero invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje na to vprašanje ni odgovorilo. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta izpodbijana zavrnilna sodba in sklep o zavrženju dela tožbe izdana na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabljenega materialnega prava. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

Izpodbijana sodba in sklep sta obrazložena z utemeljenimi pravnimi in pravilnimi dejanskimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša, ter glede na pritožbene navedbe poudarja predvsem naslednje.

K zatrjevanim procesnim kršitvam

5. Zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Podana je, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom ali če sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima. Vsebuje odločilne dejanske in utemeljene pravne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka.

6. Zaradi zavrnitve predlaganih dokazov s postavitvijo sodnega izvedenca v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve določb postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ta dokazni predlog je utemeljeno zavrnjen, saj so za takšno postopanje podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo, za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Sodišče prve stopnje je zavrnitev postavitve sodnega izvedenca ustrezno utemeljilo v izpodbijani sodbi.2 Gre za povsem nepotreben dokaz, ker datum nastanka invalidnosti I. kategorije ni in tudi ne more biti predmet tega postopka. Zaslišanja prič pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni predlagal, zato tega ne more uspešno predlagati šele v pritožbi. Tudi sicer je ta dokazni predlog iz že navedenega razloga povsem nepotreben.

7. Podana ni niti kršitev dolžnosti opredelitve sodišča. Pravici stranke do izjavljanja ustreza obveznost sodišča, da se z njenimi navedbami seznani in se do njih tudi opredeli. Vendar se sodišče ni dolžno opredeliti do vseh navedb strank, temveč le do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh tožnikovih navedb, bistvenih za odločitev v tem sporu. Ker datum nastanka invalidnosti I. kategorije niti končna odmera invalidske pokojnine nista predmet tega postopka, se sodišču prve stopnje niti pritožbenemu sodišču, ni potrebno opredeljevati do tega, kateri zakon bo potrebno uporabiti za končno odmero invalidske pokojnine.

8. V konkretnem primeru ni podana niti smiselno zatrjevana kršitev 300. člena v zvezi s 1. odstavkom 339. člena ZPP. Kadar teče pred istim sodiščem več sporov med istimi osebami ali več sporov, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih sporih lahko izda sodišče skupno sodbo. Pogoj za združitev socialnih sporov torej je, da se pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Tudi po stališču pritožbenega sodišča pogoji za združitev tega spora s sporom, ki se v zvezi z datumom nastanka I. kategorije invalidnosti vodi pod opr. št. VI Ps 423/2017, niso izpolnjeni. Nasprotno, združitev bi celo zavlekla obravnavanje tega spora.

Posebej k pritožbi v delu zoper sodbo v I. točki izreka

9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).3 Po 1. odstavku 180. člena ZPIZ-2 se zavarovancu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih, kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja. Namen izplačevanja akontacije je v zagotovitvi materialne eksistence upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja, vendar še ni mogoče izdati končne odločbe.

10. Prav takšno stanje, ko je tožnik kot invalid I. kategorije upravičen do invalidske pokojnine, vendar zaradi teka sodnega postopka v zvezi z določitvijo datuma nastanka I. kategorije invalidnosti, ni mogoče dokončati postopka njene odmere, je podano v obravnavanem primeru. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno. Akontacija invalidske pokojnine je bila začasno odmerjena glede na zbrane podatke, torej glede na datum nastanka I. kategorije invalidnosti, kot je bil ugotovljen v predsodnem upravnem postopku pri tožencu. Upoštevaje tako ugotovljen datum nastanka invalidnosti 12. 3. 2013, je bila akontacija invalidske pokojnine začasno pravilno odmerjena po določbah veljavnega ZPIZ-2. Končna odmera invalidske pokojnine bodisi po ZPIZ-2 ali pa po prej veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)4, če bodo za to izpolnjeni pogoji, bo mogoča šele po razrešitvi spora glede datuma nastanka invalidnosti. Iz navedenih razlogov je pritožnikovo vztrajanje pri odmeri akontacije invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-1 moralo ostati brezuspešno.

Posebej k pritožbi v delu zoper sklep o zavrženju dela tožbe v II. točki izreka

11. Pritožba ni utemeljena niti v delu zoper sklep o zavrženju dela tožbe. Tožbo na ugotovitev invalidnosti I. kategorije od 11. 5. 2012 dalje in odmero invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-1 od tega dne dalje oziroma odreditev tožencu izdajo odmerne odločbe, je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo.

12. Kot že predhodno pojasnjeno, datum nastanka I. kategorije invalidnosti niti končna odmera invalidske pokojnine nista predmet tega postopka. Z v tem sporu izpodbijanima dokončnima upravnima aktoma namreč o tem ni bilo odločeno. Zaradi narave sodno socialnih sporov, ko gre za izpodbojne tožbe zaradi presoje zakonitosti posamičnih upravnih aktov, je predmet spora opredeljen z izpodbijanima odločbama. Sodišče prve stopnje je zato postopalo zakonito, ko je tožbo v tem delu na podlagi 63. in 75. člena ZDSS-1 zavrglo. O datumu nastanka I. kategorije invalidnosti, ki lahko vpliva na končno odmero invalidske pokojnine, sicer sodišče odloča v sporu v zvezi z izpodbojno tožbo zoper invalidski odločbi (opr. št. VI Ps 423/2017).

Odločitev pritožbenega sodišča

13. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ter 2. odstavka 365. člena ZPP potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

14. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno odločiti še, da tožnik stroške pritožbe krije sam.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 4. točka obrazložitve izpodbijane sodne odločbe. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.