Jedro

Ker tožnik pravice do uporabe kmetijskih zemljišč ni izkazal, zahtevani spremembi GERK-ov pa so v postopku po pozivu upravnega organa izrecno nasprotovali tudi imetniki GERK-ov, na katerih je bilo ugotovljeno prekrivanje, je upravni organ ravnal pravilno, ko zahtevi tožnika za spremembo GERK-ov ni ugodil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil zahtevek tožnika za izris prekrivanja na delih GERK-ov: št. ... z domačim imenom ..., ki je pripisan nosilcu KMG-MID ... A., št. ... z domačim imenom ..., ki je pripisan k nosilki KMG-MID ... B. št. ... z domačim imenom ..., ki je pripisan k nosilcu KMG-MID ... C. in št. ... z domačim imenom ..., ki je pripisan nosilcu KMG-MID … D.(1. točka izreka), odločil pa je tudi, da se po dokončnosti odločbe izbriše plan prekrivanja, ki ga je na omenjenih delih GERK-ov vrisal tožnik kot nosilec kmetijskega gospodarstva dne 1. 8. 2008 (2. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik pri Upravni enoti Murska Sobota podal vlogo za izris namere o prekrivanju delov GERK-ov v k.o. ... in ob tem povedal, da zahteva izris prekrivanja na GERK-ih, ki so nastali po novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku ... Kot je navedel, se z novo razdelitvijo zemljišč ni strinjal. Zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč Upravne enote Murska Sobota št. 331-113/2006-5 (403) z dne 29. 1. 2007 je vložil pritožbo, ki pa jo je pritožbeni organ kot neutemeljeno zavrnil. Prvostopno odločbo je nato izpodbijal v upravnem sporu, zadevo pa sodišče vodi pod opr. št. U 494/2007. Izris namere o prekrivanju je tožnik zahteval, ker komasacijski udeleženci GERK-ov, ki jih imajo izrisane v naravi, ne obdelujejo v celoti, saj jim to onemogoča tožnik, ki obdelave ne bo dovolil, dokler o zadevi ne bo odločeno. Po izrisu namere o prekrivanju je upravni organ A., B., C. in D. poslal pozive za uskladitev vpisanih GERK-ov. Ti so upravni organ v postavljenem roku po telefonu obvestili, da ne želijo sprememb GERK-ov, ki so bili izrisani na podlagi odločbe o novi razdelitvi zemljišč z dne 29. 1. 2007 na komasacijskem območju ... Po mnenju upravnega organa imajo komasacijski udeleženci A., E., F., G., H., I., C., J. in D., ki so jim bila zemljišča dodeljena z odločbo o novi razdelitvi zemljišč, močnejšo pravico do uporabe teh zemljišč kot tožnik, saj Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 55/2003 – uradno prečiščeno besedilo) v četrtem odstavku 70. člena določa, da pritožba zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve. Po izdaji odločbe o novi razdelitvi zemljišč je upravna enota na podlagi prvega odstavka 15. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 121/2006, 124/2007) po uradni dolžnosti na komasacijskem območju Vaneča 1 izbrisala GERK-e iz evidence ter nosilce, ki so imeli na območju komasacije vrisane GERK-e, pozvala k vpisu novih GERK-ov v skladu z elaboratom nove razdelitve zemljišč. Po vpisu novih GERK-ov je upravna enota posameznemu nosilcu izdala nov izpis. Kot že pojasnjuje upravni organ, bo na podlagi dokončnosti te odločbe, na podlagi 37. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 122/2008; v nadaljevanju: Pravilnik) upravni organ po uradni dolžnosti na delih GERK-ov, navedenih v izreku odločbe, po uradni dolžnosti izbrisal namero o prekrivanju, ki jo je izrisal dne 1. 8. 2008 tožnik.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. 33008-26/2009/4 z dne 11. 9. 2009 kot neutemeljena zavrnjena.

V tožbi tožnik izpodbijani odločbi nasprotuje in navaja, da iz obrazložitve odločbe ni razvidna pravna podlaga odločitve. Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/2008; v nadaljevanju: ZKme-1) tudi ne dopušča izbrisa GERK-a. Kot opozarja tožnik, je po 144. členu ZKme-1 treba v primeru prekrivanja GERK-ov pozvati lastnike gospodarstev, da se o prekrivanju izjasnijo in sporazumejo, če to ni mogoče, pa mora upravna enota izdati odločbo o prekrivajočem GERK-u. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da bi bil postopek izveden v skladu s pravili Pravilnika. Ker imajo spremembe GERK-ov vpliv na pravice in dolžnosti posameznika, pa teh zadev po mnenju tožnika niti ni mogoče urejati s Pravilnikom. Tožnik zato sodišču predlaga, da Pravilnika, upoštevaje načelo exceptio illegalis pri odločanju ne uporabi oziroma ga šteje za neskladnega z ZKme-1. Zakon in Pravilnik upravnemu organu ne dajeta pravice, da o zahtevi odloča na podlagi posesti oziroma močnejše pravice, zaradi česar se upravni organ v postopku ni imel pravice sklicevati na posestno varstvo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila komasacija v celoti pravnomočno zaključena, zaradi česar je neupravičeno sklicevanje upravnega organa na pravnomočnost odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Upravni organ bi moral ugotoviti, ali je komasacija na vseh prekrivajočih se GERK-ih pravnomočno zaključena, preveriti pa bi tudi bilo treba, ali je bil v komasacijskem postopku uporabljen tretji odstavek 72. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 59/1996 s spremembami; v nadaljevanju: ZKZ). Tožnik zato sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter odločbo, izdano v pritožbenem postopku. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Prizadete stranke na tožbo niso odgovorile.

V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je bila izdana na tožnikovo zahtevo za spremembo GERK-ov, ki so bili vpisani v register kmetijskih gospodarstev na podlagi odločbe o novi razdelitvi zemljišč št. 331-113/2006-5 (403) z dne 29. 1. 2007, s katero se tožnik ne strinja. Tožnik je zato v postopku zahteval, da se mu pravica do uporabe zemljišč prizna tudi za dele GERK-ov, ki so bili na podlagi odločbe o novi razdelitvi zemljišč v registru kmetijskih gospodarstev pripisani kmetijskim gospodarstvom prizadetih strank.

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki želi v register kmetijskih gospodarstev vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, lahko pri pristojni upravni enoti v skladu z določbami ZKme-1 vloži zahtevek za spremembo GERK-a. V primeru, da upravna enota ugotovi, da bi predlagana sprememba pomenila prekrivanja z GERK-i drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, obvesti o tem vse nosilce, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje in jih pozove k uskladitvi. Če do uskladitve ne pride, o zadevi odloči upravna enota (peti odstavek 144. člena ZKme-1). Po Pravilniku mora vlagatelj zahteve v postopku predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišča (prvi odstavek 37. člena Pravilnika). Pravico do uporabe kmetijskega zemljišča pa izkazuje nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč (8. točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika). Kolikor vlagatelj zahteve dokazil o pravici do uporabe zemljišč ne predloži, upravni organ zahtevo zavrne (prvi odstavek 37. člena Pravilnika).

Spremembo GERK-ov je torej mogoče zahtevati v posebnem postopku, ki ga predvideva 144. člen ZKme-1, podrobneje pa ga v skladu z zakonom ureja Pravilnik, ki ga je minister, pristojen za kmetijstvo, izdal na podlagi pooblastila iz 145. člena ZKme-1. Tožbeni očitek o neskladnosti Pravilnika z določbami ZKme-1 je zato po presoji sodišča neutemeljen.

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi izkazal pravico do uporabe (delov) zemljišč, ki jih želi v registru kmetijskih gospodarstev vpisati kot GERK-e v uporabi kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je. V vlogi, ki jo je podal ustno pri organu, je pravico do uporabe utemeljeval zgolj z nepravilnostjo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, ki pa po ugotovitvi sodišča pravice tožnika do uporabe zemljišč ne izkazuje. Kot je pravilno pojasnil prvostopni organ, pravna sredstva (pritožba in tožba v upravnem sporu), vložena zoper odločbo o novi razdelitvi, po zakonu (četrti odstavek 70. člena ZKZ) ne zadržijo njene izvršitve, kar pomeni, da dokončnost oz. pravnomočnost odločbe po 33. členu sedaj veljavnega Pravilnika (oz. po 15. členu prej veljavnega Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev) ni pogoj za vpis novih GERK-ov v register kmetijskih gospodarstev. Ugovorov, ki zadevajo komasacijo, in ki jih je tožnik imel možnost uveljavljati v komasacijskem postopku, pa v postopku odločanja o predlagani spremembi GERK-ov stranka ne more uveljavljati.

Ker tožnik pravice do uporabe kmetijskih zemljišč ni izkazal, zahtevani spremembi GERK-ov pa so v postopku po pozivu upravnega organa izrecno nasprotovale tudi prizadete stranke - imetniki GERK-ov, na katerih je bilo ugotovljeno prekrivanje - je upravni organ po presoji sodišča ravnal pravilno, ko zahtevi tožnika za spremembo GERK-ov na podlagi prvega odstavka 37. člena Pravilnika v zvezi s petim odstavkom 144. člena ZKme-1 ni ugodil. Omenjeni določbi sta v uvodu odločbe tudi navedeni kot podlagi izpodbijane odločitve. Ker je upravni organ v postopku v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi ugotavljal pravico do uporabe zemljišč, je neutemeljen tožbeni ugovor, da je bila pri odločanju neupravičeno upoštevana posest zemljišč.

V zvezi s tožbenim očitkom, da ZKme-1 upravnemu organu ne daje pooblastila, da v primeru ugotovljenega prekrivanja GERK-ov odredi izbris GERK-a, pa sodišče pojasnjuje, da upravni organ v obravnavani zadevi ni odredil izbrisa (delov) GERK-ov, saj iz izreka odločbe izhaja, da upravni organ tožnikovi zahtevi za vpis sprememb GERK-ov ni ugodil. Odločbo o prekrivajočem GERK-u, ki jo omenja tožnik v tožbi, pa po tretjem odstavku 37. člena Pravilnika upravni organ izda le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti. Pogoji za izdajo odločbe o prekrivajočem GERK-u v obravnavani zadevi glede na ugotovljeno dejansko stanje po ugotovitvi sodišča niso izpolnjeni.

Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je po presoji sodišča tudi pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2 izreka: Zahtevek tožnika za povračilo stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.