Jedro

V vsakem konkretnem primeru je v skladu z 2. odstavkom 61. člena ZPIZ-1 potrebno pri invalidnosti II. in III. kategorije razčistiti preostalo delovno zmožnost. Torej bodisi v primeru zmanjšane zmožnosti za delo, pri kateri gre za preostalo delovno zmožnost za vsaj polovico polnega delovnega časa ali omejeni zmožnosti za delo, ko še obstaja preostala delovna zmožnost za polni delovni čas. Ker je edino merilo za razvrstitev zavarovanca v kategorijo invalidnosti, torej tudi v II. kategorijo iz 2. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, kamor je bil razvrščen tudi tožnik, ugotovljena preostala delovna zmožnost, je potrebno nadalje vedno razčistiti še, ali je določena dela z omejitvami, bodisi v okviru poklica ali drugega dela, zavarovanec zmožen z ali brez poklicne rehabilitacije. Delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ki je na dan nastanka invalidnosti že dopolnil starost 50 let, se glede na 2. alinejo 67. člena ZPIZ-1 lahko invalidsko upokoji, če ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je že dopolnil 50 let starosti. Prav vprašanje, ali je tožnik za drugo delo z določenimi omejitvami v polovičnem delovnem času zmožen z ali brez poklicne rehabilitacije, pa je v postopku pred sodiščem prve stopnje ostalo pomanjkljivo razčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo zavrnilni upravni odločbi št. ... z dne 1. 10. 2013 in št. ... z dne 29. 6. 2013 (I. tč. izreka). Tožnika je razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 18. 7. 2012 dalje in mu od 1. 8. 2012 dalje priznalo pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine (II. tč. izreka). Izreklo je, da o odmeri in izplačevanju sorazmernega dela invalidske pokojnine odloči tožena stranka v 30 dneh (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zavrnilo (IV. tč. izreka).

2. Zoper ugoditveni del (I., II. in III. tč. izreka) sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve celotnega zahtevka oziroma podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Strinja se z oceno sodne izvedenke A.A., da pri tožniku ni popolne izgube delovne zmožnosti, temveč zmanjšana delovna zmožnost za svoj poklic KV tesarja za več kot 50 %, in da je v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno sposoben za drugo delo z omejitvami. Vendar meni, da je ostalo odprto vprašanje, ali je pri njem potrebna poklicna rehabilitacija ali ne, kar je odločilnega pomena za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Izvedenka je v obrazložitvi mnenja zapisala, da tožnik dela KV tesar ni sposoben v celoti opravljati oziroma se je delazmožnost za njegov poklic zmanjšala za več kot 50 %, ter da klinično stanje vratne in ledvene hrbtenice, ki se slabša ter sladkorne bolezni na inzulinu ne govorita v prid temu, da bi bil še zmožen v celoti opravljati organizirano pridobitno delo v svojem poklicu. V zadnjem stavku izvedenskega mnenja je sicer zapisano, da omejitve ne predstavljajo več delazmožnosti v okviru poklica KV tesar, kar pa se ne sklada s predhodnimi ugotovitvami niti samim mnenjem. Zaključiti je, da je določena delazmožnost v okviru poklica pri tožniku še podana, ne v celoti ampak delno, zato bi bilo po mnenju pritožbe potrebno sodno izvedensko zaslišati in navedeno nejasnost razčistiti že v okviru načela materialne resnice. Ker sodišče ni v celoti razčistilo navedenega pravno odločilnega dejstva je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in posledično ni mogoč preizkus pravilne uporabe 67. člena ZPIZ-1. 3. Tožnik v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke. Meni, da ob pravilni interpretaciji določb ZPIZ-1 glede potrebnosti poklicne rehabilitacije, mnenje sodne izvedenke ne more biti sporno in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani ugoditveni del sodbe izdan preuranjeno. Zaradi pomanjkljivo razčiščenega vprašanja potrebnosti ali nepotrebnosti poklice rehabilitacije je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato posledično ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Iz pisnega izvedenskega mnenja specialistke medicine dela, prometa in športa (list. št. 46 - 68), podanem na podlagi razpoložljive listinske medicinske in delovne dokumentacije, ki je pogojevalo izpodbijani ugoditveni del sodbe, izhaja: - da pri tožniku ni popolne izgube delovne zmožnosti v smislu I. kategorije invalidnosti; - da je pri njem podana zmanjšanja delovne zmožnosti za svoj poklic KV tesar za več kot 50 %, saj je s skrajšanim delovnim časom 4 ure sposoben za psihično nezahtevno delo v dnevnih izmenah, brez vsiljenega ritma dela oziroma na normo, brez pogostih predklonov in dvigovanja težjih bremen od 8 kg, brez izpostavljenosti vibracijam, in da na delovnem mestu ne sme obstajati možnost, da bi se zaradi nenadne motnje zavesti lahko poškodoval oziroma da bi ogrožal druge. Ni zmožen za delo na višini ter pri strojih, kjer bi lahko zaradi izgube zavesti ali hipoglikemije ogrozil sebe ali druge; - da je invalidnost II. kategorije nastopila 18. 7. 2012 zaradi bolezni; -iz obrazložitve predhodne ocene izhaja, da ob soočenju zdravstvenega stanja in pogojev dela na delovnem mestu KV tesar, tožnik zaradi zdravstvenih težav in bolezni tega dela ni bil več sposoben opravljati v celoti (?), oziroma se je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšala za več kot 50 %, ter da glede na opis del in nalog KV tesarja zaradi okoliščin, v katerih tesar opravlja delo, vse navedene omejitve ne predstavljajo več delazmožnosti v okviru poklica KV tesar.

7. Ob predhodno povzeti izvedenski oceni in obrazložitvi ostaja dejansko nerazčiščena preostala delovna zmožnost glede vprašanja, ali je tožnik določena dela z omejitvami sposoben opravljati brez ali le po predhodni poklicni rehabilitaciji, kot pravilno poudarja pritožba.

Materialno pravno izhodišče

8. Invalidnost ni zgolj medicinska kategorija, temveč socialno pravna, saj gre za kombinacijo medicinskih in nemedicinskih meril. Po splošnem delu definicije iz 1. odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(1) (ZPIZ-1) je tako invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, in so ugotovljene skladno z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V 2. odstavku 60. člena ZPIZ-1 so opredeljene kategorije invalidnosti. Edino merilo za razvrstitev zavarovanca v katero od treh kategorij invalidnosti je ugotovljena preostala delovna zmožnost(2). Preostala delovna zmožnost pa je po 3. alineji 1. odstavka 61. člena ZPIZ-1 med drugim podana tudi, če zavarovanec lahko opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa.

V vsakem konkretnem primeru je preostalo delovno zmožnost v skladu z 2. odstavkom 61. člena ZPIZ-1 potrebno razčistiti tako pri invalidnosti II. in III. kategorije. Torej bodisi v primeru zmanjšane zmožnosti za delo, pri kateri gre za preostalo delovno zmožnost za vsaj polovico polnega delovnega časa ali omejeni zmožnosti za delo, ko še obstaja preostala delovna zmožnost za poln delovni čas. Ker je kot že poudarjeno edino merilo za razvrstitev zavarovanca v kategorijo invalidnosti, torej tudi v II. kategorijo iz 2. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, ugotovljena preostala delovna zmožnost, je seveda potrebno nadalje vedno razčistiti še, ali je določena dela z omejitvami, bodisi v okviru poklica ali drugega dela zavarovanec zmožen z ali brez poklicne rehabilitacije.

9. Poklicna rehabilitacija je namreč ena od temeljnih pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja(3). Bistveni smoter oziroma namen poklicne rehabilitacije je opredeljen v 80. členu ZPIZ-1. Ta izrecno določa, da gre pri poklicni rehabilitaciji za celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo tako, da se lahko ustrezno razporedi, oziroma zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu ustrezno prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Gre lahko za usposobitev za nov poklic oziroma za drugo delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Res je sicer, da v skladu z 81. členom ZPIZ-1 zavarovanec, pri katerem gre za II. kategorijo invalidnosti, lahko pravico do poklicne rehabilitacije pridobi le, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ki je na dan nastanka invalidnosti že dopolnil starost 50 let, se torej glede na 2. alinejo 67. člena ZPIZ-1 lahko invalidsko upokoji, če ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je že dopolnil 50 let starosti. Prav vprašanje, ali je tožnik za drugo delo z določenimi omejitvami v polovičnem delovnem času zmožen z ali brez poklicne rehabilitacije, pa je v postopku pred sodiščem prve stopnje ostalo pomanjkljivo razčiščeno.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Iz predhodno navedenega razloga je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi, prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem ugoditvenem delu na temelju 355. člena Zakona o pravdnem postopku(4) (ZPP) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem sojenju bo potrebno izvesti dokaz z zaslišanjem sodno medicinske izvedenke medicine dela, prometa in športa v nakazani smeri, kot je tožena stranka predlagala že pred zaključkom glavne obravnave. V kolikor se bo izkazalo, da tožnik za drugo delo glede na ugotovljeno preostalo delovno zmožnost dejansko ni zmožen brez ustrezne poklicne rehabilitacije, bo mogoče v zadevi ponovno izdati ugoditveno sodbo, v nasprotnem primeru pa tožbeni zahtevek zavrniti.

(1) Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.

(2) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s komentarjem, Gospodarski vestnik, Inštitut za delovna razmerja, Ljubljana 2000, stran 303. (3) In kot takšna opredeljena že v splošno določbi 4. člena ZPIZ-1. (4) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.