Jedro

Če odlok o PUP za posamezno morfološko enoto kot posameznim delom območja urejanja ne dovoljuje posega v prostor, ki je predmet spora, potem taka gradnja ni dovoljena, ne glede na to, če je v splošnih merilih dovoljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožnica in stranski intervenienti: A.A., B.B., C.C. in D.D., vsi iz B., trpijo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče po opravljeni glavni obravnavi na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 16. 4. 2003, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka izdala investitorju H. d.d., Ljubljana (prizadeti stranki v tem upravnem sporu), gradbeno dovoljenje za postavitev bazne postaje BM 124 BTS pod tam navedenimi pogoji.

2. Prvostopenjsko sodišče je gradbeno dovoljenje kot nezakonito odpravilo, ker je ugotovilo, da gradnja navedene bazne postaje (ki dejansko že stoji) nima podlage v materialnih določbah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002 in 47/2004) in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za G., območja urejanja ... v Velenju (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 4/1999, 1/2002 – v nadaljevanju: Odlok o PUP). Ugotovilo je tudi, da v strokovnem mnenju z dne 27. 11. 2002, ki ga je izdelal Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju: IVZ), niso bili presojeni izračuni sevalnih obremenitev dveh sprejemno-oddajnih anten za sistem DCS in 1 MW, ki sta navedeni v izreku izpodbijanega gradbenega dovoljenja.

3. Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo investitor H. d.d., prizadeta stranka v tem upravnem sporu. Pritožbo vlaga iz vseh v ZUS določenih pritožbenih razlogov. Navaja, da Odlok o PUP v 26. členu ureja pogoje za gradnjo in rekonstrukcijo infrastrukturnih objektov in naprav. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev zmotno oprlo na določila Odloka PUP, ki se nanašajo na morfološko enoto 13/2 - kmetijsko območje, saj Odlok o PUP v tem delu ne določa pogojev za izgradnjo infrastrukturnih objektov. Odlok o PUP v 26. členu dovoljuje tovrstno gradnjo v celotnem območju S 4/21, kamor spada tudi morfološka enota 13/2. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na ugotovitev, da v strokovnem mnenju IVZ niso navedeni izračuni sevalnih obremenitev za anteni DCS in MW. Ta razlog ni utemeljen, saj sta mnenje in izračuni sevalnih obremenitev potrebni v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Zato to ne more biti razlog za odpravo gradbenega dovoljenja, saj bi imele vse eventualno prizadete stranke v postopku za pridobitev uporabnega dovoljenja možnost varovati svoj interes v zvezi s sevalnimi obremenitvami sporne bazne postaje. Poudarja, da je do tega vprašanja prišlo zgolj zato, ker DCS antena v času, ko je IVZ opravljal prve meritve, in tudi sedaj, na bazni postaji ni nameščena, te antene pa tudi nima namena namestiti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi.

4. Tožnica in stranski intervenienti: A.A., B.B., C.C. in D.D., vsi iz B., ki jim je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 322/2004-2 z dne 26. 3. 2004 priznalo pravni interes za sodelovanje v tem upravnem sporu, so vložili odgovor na pritožbo. V odgovoru navajajo, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, saj po Odloku o PUP objekta, kot je obravnavani, ni dopustno graditi. Neutemeljeni so tudi pritožbeni ugovori v zvezi z izračunom sevalnih obremenitev. Izračunov namreč ob izdaji gradbenega dovoljenja ni bilo za vse sisteme GSM, DCS in MW, ki jih gradbeno dovoljenje dopušča. Predlagajo, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijana sodba. Zahtevajo tudi povrnitev stroškov tega pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče RS vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena se obravnavana pritožba, vložena še po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1, ker je v ZGO-1 določeno, da se gradbeno dovoljenje lahko izvršuje šele po pravnomočnosti.

7. Prvostopenjsko sodišče je po opravljeni glavni obravnavi pravilno presodilo, da je bilo materialno pravo v tem primeru zmotno uporabljeno. Drži ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da za postavitev predmetne bazne postaje, za katero je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, ni pravne podlage v določbah Odloka o PUP. Tožena stranka je izdajo gradbenega dovoljenja oprla na 26. člen Odloka o PUP, ki določa, da je dovoljena gradnja in rekonstrukcija objektov, pomembnih za naselje, kot so cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV zvez, komunalnega omrežja in naprav, ob upoštevanju predvidenih in možnih ureditev, na osnovi meril in pogojev, predpisanih za lokacijsko dokumentacijo in kolikor s tem odlokom ni določeno drugače. 8. Citirani člen je umeščen v IV. poglavje Odloka o PUP, ki določa merila in pogoje glede vrste posegov v prostor za območje, ki se ureja s tem odlokom. Poleg gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnih objektov in naprav tudi posege v prostor kot so: dopolnilna gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov, prizidave, nadzidave, nadomestna gradnja, gradnja pomožnih objektov, spremembe namembnosti objektov in podobno. V svojem V. poglavju pa Odlok o PUP določa merila in pogoje za gradbene posege v posameznih območjih urejanja in posameznih morfoloških enotah, ki sestavljajo posamezna območja urejanja. Za območje urejanja S4/21, za morfološko enoto 13/2, kjer se nahaja predmetni poseg v prostor, pa objekta, za katerega je bilo izdano sporno gradbeno dovoljenje, ni dovoljeno graditi. Odlok o PUP namreč v 33. členu za navedeno območje urejanja in za navedeno morfološko enoto določa : „da je morfološka enota 13/2 kmetijsko območje. Dovoljena je gradnja pomožnih objektov za potrebe kmetovanja. Izjemoma je možna tudi gradnja stanovanjskih objektov ob zagotovitvi ustreznih dovozov in ob predhodni izdelavi lokacijskega preizkusa ali posebnih strokovnih podlag, ki morajo upoštevati tudi geološke razmere na obravnavnem območju“. V obravnavanem primeru, kot je to pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, pa ne gre za tako gradnjo. Ker v morfološki enoti 13/2 objekta, kot je obravnavani, po določbah Odloka o PUP ni dopustno graditi, je bila odločitev prvostopenjskega sodišča o odpravi predmetnega gradbenega dovoljenja pravilna in zakonita.

9. Neutemeljen je pritožbeni ugovor H. d.d., da naj bi Odlok o PUP v 26. členu dovoljeval gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav na celotnem območju, ki ga ureja navedeni odlok, tudi v morfološki enoti 13/2. Da temu ni tako, izhaja iz določb celotnega V. poglavja Odloka o PUP (od 33. do 40. člena). Pri posameznih območjih urejanja in posameznih morfoloških enotah, ki sestavljajo navedena območja urejanja, je namreč točno določeno, katere vrste izmed posameznih posegov v prostor, navedenih v IV. poglavju, so tam dovoljene (na primer: dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov, prizidave, nadzidave, nadomestna gradnja, gradnja parkirišč, zagotovitev ustreznih dovoznih cest...). Morfološka enota 13/2, kjer se nahaja sporna lokacija, pa je kmetijsko območje, kjer je dovoljena samo gradnja tam naštetih objektov, med katere pa predmetna bazna postaja ne sodi.

10. Ker gradnja predmetne bazne postaje po določbah Odloka o PUP ni dovoljena, je bilo treba izpodbijano gradbeno dovoljenje že iz tega razloga odpraviti. Sicer pa je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da v strokovnem mnenju o sevalnih vplivih na okolje, ki ga je izdelal IVZ in je sestavni del gradbenega dovoljenja, niso bili presojeni izračuni dveh sprejemno oddajnih anten za sistem DCS in ena MW, ki jih je predmetno gradbeno dovoljenje v svojem izreku dopustilo. V zvezi s tem je neutemeljena pritožbena navedba investitorja, da bodo imele vse eventualno prizadete stranke možnost varovati svoj pravni interes glede sevalnih obremenitev sporne bazne postaje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja. V postopku za izdajo uporabnega dovoljenja je namreč stranka v postopku samo investitor (drugi odstavek 96. člena ZGO-1), niso pa stranke tudi druge eventualno prizadete osebe, kot to navaja pritožnik.

11. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene in uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo prizadete stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

12. Vrhovno sodišče je presodilo, da odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi v tej zadevi in je zato na podlagi 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločilo, da tožnica in stranski intervenienti trpijo sami svoje stroške pritožbenega postopka.