Jedro

Cesija učinkuje na pravico tako, da se ta prenese, cesionar pa stopi na mesto cedenta. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in lahko z njo razpolaga, vendar pa to ne pomeni, da ob zapadlosti kredita prejme tudi plačilo zavarovane terjatve. Cesionar se lahko poplača iz odstopljene terjatve, ni pa to njegova dolžnost.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 74286/2011 z dne 24. 6. 2011, v 1., 3. in 4. točki izreka v veljavi in toženi stranki v plačilo naložilo 2.472,00 EUR stroškov pravdnega postopka.

2. Zoper citirano sodbo je iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo prvo tožena stranka.

3. Pritožbo je iz enakih pritožbenih razlogov vložila tudi drugo tožena stranka.

4. Na pritožbo prvo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Nad prvo toženo stranko je bil dne 8. 11. 2013 začet stečajni postopek, zato je predmetni pravdni postopek od takrat dalje prekinjen po samem zakonu (4. točka 1. odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (1), v nadaljevanju ZPP). Ker pa so bila vsa procesna dejanja v zvezi s pritožbo zoper sodbo XII Pg 2232/2012-50 z dne 15. 4. 2013 (vložitev pritožb in odgovora na pritožbo) opravljena še pred nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka, ni ovire, da o pritožbi sodišče druge stopnje ne bi odločilo (smiselna uporaba 2. odst. 207. člena ZPP).

7. Tožeča stranka v predmetnem gospodarskem sporu od toženih strank zahteva plačilo 156.949,97 EUR oziroma vračilo kredita v višini 150.000,00 EUR skupaj z zapadlimi obrestmi. Prvo tožena stranka se je v postopku na prvi stopnji plačilu upirala z zatrjevanjem, da je bila v tem postopku vtoževana terjatev v celoti poplačana s prenosom pravic na podlagi sklenjenih pogodb o odstopu terjatev (Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje št. OT 1648-2009 – M., Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje št. OT 1648-2009 – P., Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje št. OT 1648-2009 – O. in Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje št. OZ 1648-2009 – S.), drugo tožena stranka pa je navedenemu dodala še, da je zaradi celotnega poplačila (vsota zneskov po navedenih pogodbah o odstopu terjatev v zavarovanje celo presega višino okvirnega kredita, s tem pa jamstva drugo tožene stranke) njena poroštvena obveznost ugasnila.

8. Sodišče prve stopnje je v okviru nespornih dejstev ugotovilo, da je bila dne 20. 10. 2009 sklenjena Pogodba št. RV 1648/2009 (z vsebino, ki jo v okviru svoje trditvene podlage navaja tožeča stranka), kot tudi vse predhodno navedene pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje (prav tako z vsebino, ki jo v okviru svoje trditvene podlage navaja tožeča stranka) in da nobena od toženih strank obveznosti iz naslova kreditne pogodbe ni izpolnila. Prvo tožena stranka s pritožbo teh ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne izpodbija, temveč ponavlja svoj ugovor iz postopka na prvi stopnji (2), sodišču prve stopnje pa v zvezi z njim očita zmotno uporabo določila 426. člena Obligacijskega zakonika (3) (v nadaljevanju OZ). Navedena kršitev po presoji pritožbenega sodišča iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, ni podana.

9. Upoštevaje zatrjevano avtonomno materialno pravo v zvezi s Pogodbo št. RV 1648/2009 je sodišče prve stopnje namreč pravilno ugotovilo, da je imela tožeča stranka zaradi neizpolnitve zavarovane obveznosti po lastni volji pravico izbirati, od koga bo zahtevala plačilo (dolžnika - prvo tožene stranke, solidarnega poroka – drugo tožene stranke ali dolžnikovih dolžnikov na podlagi sklenjenih pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje) in da takšna (tožničina) pravica ugasne le v primeru, ko je njena terjatev v celoti poravnana. Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo tudi, da pravni red ne pozna sankcije za opustitev obvestitve dolžnikovih dolžnikov, ki jo prvo tožena stranka očita tožnici, tj. ugasnitev obveznosti tožeče stranke, čeprav ta za rešitev obravnavanega gospodarskega spora po presoji pritožbenega sodišča niti ni bistvena. Tožeča stranka svoj zahtevek temelji namreč na Pogodbi o okvirnem kreditu, iz katere izhaja z različnimi sredstvi zavarovana terjatev in ne na pogodbah o odstopu terjatev v zavarovanje, zaradi česar za rešitev predmetnega spora dejstvi obvestitve dolžnikovih dolžnikov o sklenjeni fiduciarni cesiji in posledična dolžna skrbnost v zvezi z izterjavo odstopljene terjatve (ki jo narekuje 426. člen OZ), v konkretnem primeru nista pravno relevantni.

10. Takšna je zgolj ugotovitev, da toženi stranki nista dokazali izpolnitve obveznosti po Pogodbi št. RV 1648/2009. Sama sklenitev pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje (št. OT 1648-2009 – M., št. OT 1648-2009 – P., št. OT 1648-2009 – O. in št. OZ 1648-2009 – S.) pa nima lastnosti, kot ji jo v tem postopku pripisujeta toženi stranki. Cesija učinkuje na pravico tako, da se ta prenese, cesionar pa stopi na mesto cedenta (4). Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in lahko z njo razpolaga (5), vendar pa to ne pomeni, da ob zapadlosti kredita (v predmetni zadevi dne 19. 10. 2010) prejme tudi plačilo zavarovane terjatve. Cesionar se lahko poplača iz odstopljene terjatve (208. člen SPZ), ni pa to njegova dolžnost. Kot v obravnavanem gospodarskem sporu lahko (zaradi dogovora v Pogodbi z dne 20. 10. 2009) poplačilo zahteva tudi od glavnega dolžnika (prvo tožene stranke) in solidarnega poroka (drugo tožene stranke).

11. Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženi stranki nista dokazali prenehanja obveznosti, v okviru domneve o priznanju dejstev (2. odstavek 214. člena ZPP) pa, da je bilo s Pogodbo o okvirnem kreditu kot instrument zavarovanja dogovorjeno (tudi) solidarno poroštvo, sta toženi stranki na podlagi 3. odstavka 1019. člena OZ dolžni tožeči stranki poravnati v tem sporu vtoževano terjatev. Pogodbo št. RV 1648/2009 je namreč kot solidarni porok sklenila tudi drugo tožena stranka in se z njo zavezala (11. b člen Pogodbe), da bo izpolnila vse zapadle obveznosti kreditojemalca (prvo tožene stranke) iz te pogodbe, če jih le-ta ob zapadlosti ne bo izpolnil. Da ni nobene zakonske obveznosti upnika tako v razmerju do glavnega dolžnika kot do poroka, da predhodno izkoristi vsa druga sredstva zavarovanja, izhaja že iz zakonske določbe 1018. člena OZ, po kateri na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. Po 1. odst. 1027. člena OZ pa je porok prost svoje obveznosti nasproti upniku le v primeru, če upnik opusti katero od sredstev zavarovanja ali če pravico iz sredstev zavarovanja zaradi svoje malomarnosti izgubi, kar ima za posledico, da prehod te pravice na poroka ni več mogoč. Nobene okoliščine, iz katere bi bilo mogoče sklepati, da prehod upnikovih pravic na poroka iz pogodb v odstopu terjatev v zavarovanje ne bi bil mogoč, pa toženi stranki ne navajata.

12. U veljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali za neutemeljene, v okviru

uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.

(2) Da je bila tožeča stranka s prenosom pravic na podlagi pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje v celoti poplačana in da je z opustitvijo dejanj zoper dolžnike prvo tožene stranke zapravila možnost poplačila.

(3) Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo.

(4) Dr. M. Juhart, dr. M. Tratnik, dr. R. Vrenčur: Stvarno pravo, Ljubljana 2007, str.: 575. (5)

Za fiduciarno cesijo se namreč smiselno uporabljajo določila o odstopu terjatve (2. odstavek 207. člena SPZ).