Jedro

Stranka lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je zahtevala že v tožbi. Tako lahko spremeni svojo tožbeno zahtevo tudi v ugotovitveno tožbo, saj s tem ne zahteva več, kot se zahteva z izpodbojno tožbo.

Špediter ni lastnik blaga, ki se prevaža, in posledično z njim ne more razpolagati kot lastnik. Lastnik blaga je naročitelj blaga oziroma uvoznik, v konkretnem primeru tožeča stranka in kot tak odgovoren za pošiljko tudi, če je s špedicijsko pogodbo za izvajanje posameznih nalog v zvezi s transportom preko meje Evropske unije pooblastil špediterja. Po obrazloženem sodišče ne pritrjuje tožeči stranki o kršitvi pravil postopka, ker špediter ni bil zaslišan, niti v zvezi s tem, da tožeča stranka ni pasivno legitimirana za izdajo predmetne odločbe, ker da bi ta morala glasiti na inšpekcijskega zavezanca.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi in se ugotovi, da je odločba Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območnega urada Ptuj, št. U06181-983/2021-11 z dne 16. 2. 2021 v zvezi s sklepom št. U06181-983/2021-19 z dne 22. 2. 2021 o njeni popravi nezakonita.

II.V presežku se tožba zavne.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 541,47 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je bilo odločeno, da se pošiljka krme živalskega izvora (briketi za pse in mačke) v skupni količini 5.316,1 kg pripeljana iz Združenega kraljestva v končni namembni kraj in skladiščena pri uvozniku A., d.o.o. dne 22. 1. 2021, uradno zadrži. Določen je rok ureditve 5. 2. 2021 (1. točka izreka). Tožeči stranki se odredi, da v zvezi z uradno zadržano pošiljko sprejme enega izmed naslednjih ukrepov: pošiljko neškodljivo uniči ali odpremi iz Unije. Rok ureditve je 1. 3. 2021 (2. točka izreka). Tožniku je bilo naloženo, da o izvedenih ukrepih pisno obvesti organ, ki je izdal to odločbo (3. točka izreka). Stroški odrejenih ukrepov bremenijo tožečo stranko (4. točka izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov (5. točka izreka).

2.S sklepom o popravi št. U06181-983/2021-19 z dne 22. 2. 2021 je bila gornja odločba popravljena tako, da je bil datum 22. 1. 2021 iz 1. točke izreka nadomeščen z datumom 26. 1. 2021.

3.Iz obrazložitve izhaja, da je bila na prvostopni organ, to je Območni urad Ptuj Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dne 28. 1. 2021 v pristojno reševanje odstopljena zadeva glede pošiljke krme živalskega izvora (briketi za pse in mačke), ki je prispela k uvozniku A., d.o.o., to je tožeči stranki, brez veterinarskega pregleda na prvi vstopni točki v unijo in posledično brez potrjenega drugega dela CHED-P dokumenta. Dobavitelj omenjene pošiljke je B., proizvajalec je C. Špediter pošiljke je družba D., d.o.o. iz ...

4.Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je predmetna pošiljka krme prispela dne 25. 1. 2021 na terminal Ljubljana. Špediter D., d.o.o. se je na Glavni urad Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obrnil dne 27. 1. 2021. Špediter je pripravil prvi del CHED-P.FR.2021.0003792 z namenom, da najavo pošiljke obravnavajo na prvi vstopni mejni točki v Calais-u v Franciji. Omenjeni CHED-P je imel v TRACES status "nov". Uradni veterinar v Calais-u pošiljke ni pregledal in ni potrdil dokumenta. Pošiljka je bila v končni namembni kraj k tožeči stranki iz Združenega kraljestva pripeljana 26. 1. 2021.

5.Iz dokumentacije je razvidno, da je špediter D., d.o.o. v imenu tožeče stranke dne 1. 2. 2021 vložil zahtevek za določitev kraja za začasno hrambo na Finančno upravo RS, ki je zahtevku ugodila. Uradna veterinarka iz Območnega urada Ptuj je dne 2. 2. 2021 in 5. 2. 2021 pri tožeči stranki opravila izredni inšpekcijski pregled. Ugotovljeno je bilo, da je dokumentacija nepopolna, ker ni bil opravljen pregled na vstopni mejni kontrolni točki v Unijo in zato ni bil potrjen drugi del dokumenta CHED-P o opravljenem nadzoru uradnega veterinarja.

6.Predmetno pošiljko je uradna veterinarka dne 5. 2. 2021 na zapisnik zapečatila in zadržala ter uvozniku A., d.o.o. izrekla ukrep, naj pošiljko uniči ali znova odpremi iz Unije ali da v posebno obdelavo kot določa Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (v nadaljevanju Uredba (EU) 2017/625).

7.S sklicevanjem na določbe te uredbe in določbe Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (v nadaljevanju ZVMS) prvostopni organ zaključuje, da je prvostopna odločba utemeljena.

8.Zoper to odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopni organ ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je bila pošiljka k uvozniku pripeljana brez veterinarskega pregleda na prvi vstopni točki v Unijo in posledično brez potrjenega drugega dela CHED-P dokumenta. Glede na določbe Uredbe (EU) 2017/625 in ZVMS drugostopni organ ugotavlja, da je prvostopni organ tožeči stranki pravilno odredil, da v zvezi z uradno zadržano pošiljko sprejme enega od naslednjih ukrepov, in sicer: bodisi pošiljko neškodljivo uniči, bodisi jo odpremi iz Unije. To je v skladu z 68. členom ZVMS in Uredbo (EU) 2017/625.

9.Razen tega drugostopni organ ugotavlja, da je družba D., d.o.o. špediter in kot tak zastopnik tožeče stranke za prijavo pošiljke v sistem TRACES, zato je naveden na obrazcu CHED-P, ki ga je izpolnil kot zastopnik uvoznika, to je tožeče stranke. Da je družba D., d.o.o. le zastopnik tožeče stranke, je razvidno tudi iz carinske deklaracije. V času vstopa pošiljke v Unijo na vstopni mejni kontrolni točki ni bila družba D., d.o.o., ampak je prevoz opravila družba E., d.o.o. iz ... Drugostopni organ zaključuje, da je odločitev organa prve stopnje pravilna, zato je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil.

10.Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Kršitev postopka je bila storjena s tem, ko v njem ni sodelovala oseba, ki je bila izvajalec dejavnosti odgovoren za pošiljko, to je družba D., d.o.o. iz ... Definicije in vloge posameznih udeležencev so v Uredbi (EU) 2017/625 natančno določene in v skladu s četrtim odstavkom 66. člena Uredbe pristojni organ zadevnega izvajalca dejavnosti, torej družbo D., d.o.o., zasliši, preden ga pozove k ukrepanju. Prav tako morajo biti v skladu s 66. in 69. členom Uredbe (EU) 2017/625 ukrepi odrejeni izvajalcu dejavnosti ter morajo biti njemu tudi vročeni. Tožeča stranka pri tem ni nastopala v funkciji izvajalca dejavnosti odgovornega za pošiljko, ampak v vlogi uvoznika, zato ni pasivno legitimirana za izdajo izpodbijane odločbe.

11.Tožeča stranka še pojasnjuje, da s proizvajalcem hrane za živali podjetjem B. s sedežem v Veliki Britaniji sodeluje že 15 let. Glede na posledice Brexit-a in glede na spremenjene okoliščine po 1. 1. 2021 je odgovorni izvajalec dejavnosti D., d.o.o. uredil vse formalnosti v zvezi z izvoznim carinjenjem, pregledi na meji in uvoznim carinjenjem. Pridobljen je bil tudi veterinarski certifikat in pošiljka ustrezno vnesena v sistem TRACES.

12.Po ustrezni najavi in predložitvi potrebne dokumentacije je bil prevoznik na trajektu proti Calais-u, kjer je vstopna točka EU, napoten v zeleno linijo, kar pomeni, da so se pristojni organi odločili, da ni potrebno izvesti še posebnega veterinarskega pregleda ob vstopu v EU in je ob prihodu v Calais moral zapustiti terminal. V Sloveniji je bilo po dostavi blaga izvedeno uvozno carinjenje (potrdilo o zaključku uvoznega postopka z dne 27. 1. 2021) in blago dostavljeno v skladišče tožeče stranke (to potrdilo je bilo sicer naknadno razveljavljeno). Tožeča stranka zatrjuje, da je izpolnila vse obveznosti ob vstopu pošiljke v Unijo, kot jih določa Uredba (EU) 2017/625 in pristojnim organom zagotovila vso ustrezno dokumentacijo za izvedbo uradnega nadzora v skladu s 47. členom Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta. Pristojni francoski organi so ob vstopu v Unijo imeli možnost, da bi zavrnili vstop blaga v Unijo v skladu s 66. členom Uredbe (EU) 2017/625, vendar tega niso storili in je bil vstop blaga v Franciji že dopuščen. Neustrezno izpeljan postopek s strani francoskih organov pa ne more iti v škodo tožeče stranke.

13.Razen tega pa tudi, kolikor bi bilo ugotovljeno, da gre za pošiljko blaga, ki je neskladna s pravili EU, uničenje blaga ali odprema pošiljke iz EU nista edina možna ukrepa. V skladu s 66. členom Uredbe (EU) 2017/625 za pošiljke, ki niso skladne s pravili, pristojni organ odredi enega izmed ukrepov, ki so določeni v tretjem odstavku tega člena, in sicer lahko odredi uničenje pošiljke, ali, da se ta znova odpremi iz Unije, ali pa da se pošiljko da v posebno obdelavo v skladu s členom 71 (1) in (2), ali sprejme katerikoli drugi ukrep potreben za zagotovitev skladnosti s pravili ter jo po potrebi določi za namene, za katere prvotno ni bila predvidena. Posebna obdelava pošiljk v skladu z 71. členom pa vključuje obdelavo ali predelavo po potrebi vključno z dekontaminacijo, pri čemer je razredčitev izključena, da je pošiljka skladna z zahtevami pravil in vse druge načine obdelave, primerne za varno hrano živali ali ljudi, ali za druge namene kot za prehrano živali ali ljudi. Odreditev uničenja več kot 5 ton hrane, ki je sicer neoporečna, zaradi izostanka potrjenega dela dokumenta CHED-P ob dejanski nemožnosti ponovne odpreme blaga iz EU zaradi poteka veljavnosti certifikatov, je glede na zgoraj navedeno vsekakor nesorazmeren ukrep, saj je mogoče izvesti ukrepe, s katerimi se odpravijo vsa tveganja za zdravje ljudi ali živali. Prav tako je mogoče odrediti, da se po potrebi izvede pregled blaga v Republiki Sloveniji, saj posamezne delegirane Uredbe EU v zvezi z Uredbo (EU) 2017/625 omogočajo identifikacijske in fizične preglede blaga na kontrolnih točkah izven vstopnih točk. V tožbi tožeča stranka predlaga, naj sodišče odloči, da se izpodbijana odločba kot nezakonita odpravi in priglaša stroške upravnega spora. Podredno po odpravi predlaga vrnitev odločbe prvostopnemu organu v nov postopek.

14.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pojasnila je še, da je bilo blago uničeno 4. 5. 2021.

15.V nadaljevanju je tožena stranka v pripravljalni vlogi predlagala primarno zavrženje tožbe, ker tožeča stranka za vložitev izpodbojne tožbe v času njene vložitve ni imela več pravnega interesa glede na to, da je bila predmetna pošiljka že pred tem uničena.

16.Tožeča stranka je nato s pripravljalno vlogo modificirala svoj tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je zgoraj navedena prvostopna odločba nezakonita, ob tem pa še na njeno odpravo oziroma podredno, naj se po ugotovitvi o njeni nezakonitosti in odpravi zadeva vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

17.Tožba je utemeljena.

18.Kot je navedeno zgoraj, je tožeča stranka najprej v tožbi postavila izpodbojni tožbeni zahtevek, to je zahtevek na odpravo izpodbijanega akta, nato pa s prvo pripravljalno vlogo tega spremenila v ugotovitvenega hkrati s predlogom na odpravo in podredno na vrnitev pristojnemu organu v nov postopek.

19.Tožena stranka meni, da je treba takšno tožbo zavreči, čemur sodišče ne pritrjuje.

20.Vložitev ugotovitvene tožbe je mogoča po določbi druge alineje prvega odstavka 33. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da lahko tožnik s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi.

21.V tem upravnem sporu izpodbijana odločba je inšpekcijski ukrep, ki ga je izrekla uradna veterinarka v okviru postopka pred Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ukrep je tožeča stranka izvršila, kot ji je bilo naloženo, ker pritožba (in posledično tudi ne tožba v upravnem sporu) zoper njega ne zadrži izvršitve in je bil dne 30. 4. 2021 izdan sklep o izvršbi št. U06181-983/2021-46, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo, da do 7. 5. 2021 uniči predmetno pošiljko krme, kar mora opraviti koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe na območju Republike Slovenije. Tudi pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršbe. Inšpekcijski ukrep torej sam po sebi ni nehal veljati ali učinkovati, tožeča stranka pa je ravnala, kot ji je bilo naloženo z zgoraj navedenimi akti (odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in sklepom o izvršbi), kljub temu, da se z odločitvijo ni strinjala in je zoper njo uporabila z zakonom predvidena pravna sredstva. Glede na to tožeči stranki za vložitev predmetne tožbe ni mogoče odreči pravnega interesa in na to okoliščina, da je ugotovitveni tožbeni zahtevek postavila po vložitvi tožbe, ne vpliva. Stranka lahko namreč ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je zahtevala že v tožbi. Tako lahko spremeni svojo tožbeno zahtevo tudi v ugotovitveno tožbo, saj s tem ne zahteva več, kot se zahteva z izpodbojno tožbo. Tudi ko gre za izpodbojno tožbo, sodišče ugotavlja, ali je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, ali je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Kadar je odgovor na vsa navedena vprašanja pritrdilen, sodišče (izpodbojno) tožbo kot neutemeljeno zavrne, sicer pa izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne v nov postopek. V primeru ugotovitvene tožbe sodišče prav tako ugotavlja, ali je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, ali je odločba pravilna in na zakonu utemeljena in v primeru, ko ni mogoče na vsa vprašanja odgovoriti pritrdilno, ugotovi nezakonitost akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi.

22.Pri tem je dodati, da se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1524/2011 z dne 11. 12. 2020. V tej zadevi je namreč tožeča stranka vložila izpodbojno tožbo, katere ni spremenila v ugotovitveno in je bila posledično zavržena. Razen tega se je omenjena zadeva nanašala na situacijo, ko je izpodbijana odločitev zaradi poteka časa, za katerega je bila odrejena, prenehala učinkovati (in ne, kot v obravnavani zadevi, ko je bila izvršena v postopku izvršbe).

23.Tudi v zadevi I U 1197/2016 je sodišče tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za izpodbojno tožbo, ugotovitveni zahtevek pa ni bil postavljen. To velja tudi za zadeve I U 400/2020, I U 887/2018 in II U 306/2021, na katere se sklicuje tožena stranka v svojih navedbah. Za takšen primer gre tudi v zadevi I Up 159/2015, kjer je Vrhovno sodišče RS potrdilo prvostopno odločitev. Glede na navedeno se zgoraj navedene razlikujejo od tukaj obravnavane, kjer je tožeča stranka postavila ugotovitveni zahtevek.

24.Po obrazloženem je sodišče spremembo tožbe dovolilo.

25.Sodišče je v zadevi opravilo opravilo glavno obravnavo, na kateri je zaradi razjasnitve zadeve izvedlo vse predlagane dokaze, po uradni dolžnosti pa je v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZUS-1 zaslišalo kot pričo voznika tovornjaka E. E.¹. Razen listin upravnega spisa je sodišče vpogledalo še fotografijo informacijske table (Exit Information) s trajekta na relaciji Velika Britanija - Francija, preko katere so vozniki obveščeni o statusu njihovega vozila oziroma tovora (v spisu kot priloga A7), ter članke v zvezi z razmerami na mejnih prehodih po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, ki sta jih predložili obe stranki. Razen tega je sodišče zaslišalo kot stranko zakonito zastopnico tožeče stranke² F. F. ter priči direktorja družbe D., d.o.o., ki je bila v konkretni zadevi špediter, G. G. ter zaposleno v tej družbi H. H.

26.Glede dejanskih okoliščin predmetne zadeve je tožeča stranka navajala, da je do opisanega zapleta prišlo, ker je dobil voznik tovornjaka, na katerem je bil predmetni tovor, na informacijski tabli na trajektu pred izkrcanjem v Franciji oznako zeleno, kar je pomenilo, da lahko zapusti pristanišče brez nadaljnjih formalnosti. Kot primer, kako je videti takšna tabla, je tožeča stranka predložila fotografijo, ki je v spisu kot priloga A7, pri tem pa se ta fotografija ne nanaša na konkretni dan in konkretni tovor. Kot priča zaslišan E. E., ki je posredoval to fotografijo tožeči stranki, je glede tega pojasnil, da je iskal med svojimi fotografijami, ki so razvrščene po dnevih, vendar fotografije, ki bi se nanašala na dan, ko je prevažal zadevno pošiljko, ni našel. Fotografija, ki jo je poslal tožeči stranki, je nastala ob prvi vožnji po Brexitu, in jo je poslal svojemu delodajalcu v informacijo za druge voznike. Zaslišana F. F. in G. G. sta glede zgoraj navedenega povedala, da je bila odločitev francoskih obmejnih organov, da se vozilu dovoli vstop na območje Evropske unije brez nadaljnjih obmejnih formalnosti s tem, ko je bil vozilo s tovorom razvrščeno v zeleno linijo.

27.Priča E. E., voznik tovornjaka, je zaslišan povedal, da se dogodkov konkretnega dne ne spomni, dejal pa je, da vedno ravna v skladu z oznako, ki mu je določena na informacijski tabli na trajektu. Če je "oranžen", gre po tej poti in se javi na carini, kjer dobi informacije za naprej, če pa je "zelen", gre po zeleni poti na izhod.

28.Iz podatkov upravnega spisa (emailov, ki so sestavni del spisa) in izvedenega dokaznega postopka (o tem so povedali zaslišani tožeča stranka in priči G. G. ter H. H.) izhaja, da je v iskanju rešitve nastale situacije špediter, torej družba D., d.o.o., kontaktirala francoske obmejne organe. Ta email je sestavila H. H., ki sicer opravlja računovodska dela v družbi D., d.o.o., ker direktor družbe G. G. ne govori angleško. V dopisu, ki ga je poslala francoskim organom, je zapisano, da je voznik skušal najti veterinarsko kontrolo na meji, vendar ni uspel. Priča H. H. je pojasnila, da je dopis le prevedla v angleški jezik in njegove vsebine ni mogla komentirati.

29.Zapis v navedenem emailu nekoliko drugače opisuje situacijo na mejni kontrolni točki, kot izhaja iz ostalih izvedenih dokazov (izpovedb zaslišanih tožeče stranke in prič G. G. in E. E.), bistveno za odločitev v predmetni zadevi pa je, da je okoliščina, da je pošiljka prišla v namembni kraj do uvoznika, to je tožeče stranke, brez potrjenega drugega dela obrazca CHED-P nesporna. Podatki spisa in izpovedbe zaslišanih sicer kažejo, da so okoliščine ob izstopu Velike Britanije iz Evropske unije botrovale nastali situaciji, torej da je predmetni tovor vstopil na območje Evropske unije brez potrjenega drugega dela obrazca CHED-P. Dejstvo, da je špediter uvodni del obrazca izpolnil in ga prijavil v sistem, kaže na namen, da se uvoz v Evropsko unije izvede v skladu z danimi pravili. Nedvomno je izstop Velike Britanije iz Evropske unije zahteval vzpostavitev sistema izvoznih-uvoznih postopkov, kar je od vseh deležnikov terjalo prilagoditev na nov režim. To izhaja tudi iz člankov, ki sta jih predložili tako tožeča kot tožena stranka, pri čemer za odločitev v tej zadevi ni bistveno, kako nastalo situacijo opisujejo in ocenjujejo avtorji teh člankov.

30.Za odločitev v predmetni zadevi pa ni bistven razlog, zaradi katerega je do dane situacije prišlo. Glede dejanske podlage je za odločitev v tej zadevi bistveno, da je pošiljka prišla v namembni kraj do uvoznika, to je tožeče stranke, brez potrjenega drugega dela obrazca CHED-P, to je o opravljenem nadzoru uradnega veterinarja.

31.Izpodbijana odločitev in odločba organa druge stopnje kot materialnopravno podlago odločitve navajata Uredbo (EU) 2017/625 in ZVMS. Ustava RS v tretjem odstavku 3.a člena določa, da se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij, v konkretni zadevi Evropske unije.

32.Kar zadeva ZVMS sodišče ugotavlja, da ta vsebinsko ne povzema Uredbe (EU) 2017/625 z dne 15. 3. 2017, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe na območju Evropske unije urejala izvajanje uradnega nadzora in drugih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih. ZVMS velja in je v uporabi od 1. 1. 2006 naprej. Vsebinsko povzema med ostalim tudi za predmetno področje relevantne Direktivo Sveta 97/78/ES z dne 18. 12. 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (5. točka prvega odstavka 2. člena ZVMS), Uredbo Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. 4. 2004 (5. točka drugega odstavka 2. člena ZVMS) in Uredbo (ES) št. 882/2004 z dne 29. 4. 2004 (2. točka drugega odstavka 2. člena ZVMS). Vsi ti akti so bili z Uredbo (EU) 2017/625 razveljavljeni in torej njihove določbe niso več v uporabi. Posledično enako velja za ZVMS, ki njihove določbe povzema. V skladu z načelom primarnosti prava EU namreč nacionalno sodišče po uradni dolžnosti zavrne uporabo nacionalnega prava, kadar je to neskladno s pravom EU, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na njegovo razveljavitev³. Glede na to, da je ZVMS, kar zadeva za odločitev relevantne določbe, neskladen z veljavnim pravom EU, ga v predmetni zadevi ni mogoče uporabiti.

33.Pogodba o delovanju Evropske unije v 288. členu določa, da se uredbe, ki jih sprejmejo institucije Evropske unije neposredno uporabljajo in imajo torej neposredni učinek pod pogojem, da so pravila dovolj jasna, natančna in pomembna za položaj posamezne stranke⁴. Slednje za Uredbo (EU) 2017/625 z dne 15. 3. 2017 vsekakor velja. Njene določbe, ki so podlaga za odločitev v predmetni zadevi, so povsem določne in jasne in imajo kot take neposredni učinek.

34.Glede na to je materialnopravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi Uredba (EU) 2017/625, določb ZVMS, ki temeljijo na razveljavljenih predpisih EU, pa ni več mogoče uporabljati. Kolikor torej izpodbijana odločba kot materialnopravno podlago svoje odločitve navaja ZVMS, je s tem napačno uporabljeno materialno pravo. Ob določbah ZVMS tožena stranka navaja sicer tudi Uredbo (EU) 2017/625, vendar dejansko pri svoji odločitvi njenih določb ni upoštevala, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

35.Uredba (EU) 2017/625 v poglavju V. ureja uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo. Za predmetno zadevo so relevantne določbe iz Oddelka II, ki določajo živali in blago, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah in postopek v zvezi s tem.

36.S to uredbo je bila uvedena uporaba skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta pri izvajalcu dejavnosti in pristojnih organih (obrazec CHED-P). V 56. členu namreč določa, da za vsako pošiljko, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 47(1), izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren zanjo, izpolni ustrezni del skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, v katerem navede potrebne informacije za takojšnjo in popolno identifikacijo pošiljke in njenega namembnega kraja.

37.Skupni zdravstveni vstopni dokument uporabljajo: izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), da pristojne organe mejne kontrolne točke vnaprej uradno obvestijo o prispetju teh pošiljk in pristojni organi mejne kontrolne točke, da evidentirajo rezultate izvedenega uradnega nadzora in vse odločitve, sprejete na podlagi tega, vključno z odločitvijo o zavrnitvi pošiljke in da prek integriranega računalniško podprtega sistema sporočajo te informacije (člen 56(3) Uredbe (EU) 2017/625).

38.Izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljko, predložijo predhodno uradno obvestilo tako, da pred fizičnim prispetjem pošiljke v Unijo izpolnijo ustrezni del skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta in ga prek integriranega računalniško podprtega sistema predložijo pristojnim organom mejne kontrolne točke (člen 56(4) Uredbe (EU) 2017/625). Pristojni organi mejne kontrolne točke dopolnijo skupni zdravstveni vstopni dokument takoj, ko se v celoti izvede uradni nadzor, ki se zahteva v skladu s členom 49(1); so na voljo rezultati fizičnih pregledov, kadar so na voljo taki pregledi in se sprejme odločitev o pošiljki v skladu s členom 55 in vpiše v skupni zdravstveni vstopni dokument (člen 56(5) Uredbe (EU) 2017/625).

39.Uporabo skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta pri carinskih organih ureja uredba v 57. členu. Za predložitev tovrstne pošiljke carinskim organom v carinski postopek ter njeno obravnavo v okviru tega postopka se zahteva, da izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, carinskim organom predloži skupni zdravstveni vstopni dokument. Pristojni organi mejne kontrolne točke skupni zdravstveni vstopni dokument ustrezno obdelajo v integriranem računalniško podprtem sistemu.

40.Kadar se carinska deklaracija za pošiljko vloži brez predložitve skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, carinski organi zadržijo pošiljko in takoj obvestijo pristojne organe mejne kontrolne točke. Pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 66 (člen 57(3) Uredbe (EU) 2017/625).

41.Uredba (EU) 2017/625 v 66(1) členu določa, da pristojni organi uradno pridržijo vsako pošiljko živali ali blaga, ki vstopa v Unijo in ni skladna s Pravili iz člena 1 (2) ter zavrnejo njen vstop v Unijo. Pristojni organ v zvezi s pošiljko iz 66(1) brez odlašanja odredi, naj izvajalec dejavnosti odgovoren za pošiljko: (a) pošiljko uniči, (b) pošiljko znova odpremi iz Unije v skladu s členom 72 (1) in (2) ali (c) da em pošiljko v posebno obdelavo em v skladu s členom 71 (1) in (2) ali em sprejme katerikoli drugi ukrep em, potreben za zagotovitev skladnosti s Pravili iz člena 1(2) ter jo po potrebi določi za namene, za katere prvotno ni bila predvidena.

42.Posebna obdelava pošiljk je določena v 71. členu Uredbe in pomeni posebno obdelavo ali predelavo po potrebi vključno z dekontaminacijo, pri čemer je razredčitev izključena, da je pošiljka skladna z zahtevami Pravil iz člena 1(2) ali zahtevami tretje države ponovne odpreme ali vse druge načine obdelave, primerne za varno prehrano živali ali ljudi ali za druge namene kot za prehrano živali ali ljudi. Posebna obdelava iz prejšnjega odstavka se opravi učinkovito in zagotavlja, da se odpravijo vsa tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje. Posebna obdelava se dokumentira in izvaja pod nadzorom strokovnih organov ali po potrebi in ob medsebojnem dogovoru pod nadzorom pristojnih organov druge države članice in izpolnjuje zahteve, določene v pravilih iz člena 1(2).

43.Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala kršitev postopka, ker izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko - špediter, v postopku ni bil zaslišan. Pri tem se sklicuje na četrti odstavek člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/625, ki določa, da pristojni organ zadevnega izvajalca dejavnosti zasliši preden ga pozove k ukrepanju skladno s točkami a., b. in c. prvega podstavka 66. člena, razen če je potrebno takojšnje ukrepanje.

44.Kot je zgoraj pojasnjeno, je Uredba (EU) 2017/625 v 56. členu uvedla skupni zdravstveni vstopni dokument. To je obrazec CHED-P, ki se nahaja v upravnem spisu. V tem obrazcu je v rubriki I.8. kot izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko, vpisan špediter družba D:, d.o.o. V konkretnem primeru je obrazec CHED-P v tem delu izpolnil špediter, sodišče pa pritrjuje toženi stranki, da ta nastopa kot zastopnik uvoznika, to je tožeče stranke. Kot izhaja iz navedb strank, podatkov spisa ter zaslišanja tožeče stranke in priče G. G. - direktorja špediterja je bila med njima sklenjena špedicijska pogodba (851. in nadaljnji členi Obligacijskega zakonika), kot je pojasnila tožeča stranka, izključno za izvedbo vseh potrebnih opravil za transport preko meje.

45.Špediter pa ni lastnik blaga, ki se prevaža, in posledično z njim ne more razpolagati kot lastnik. Lastnik blaga je naročitelj blaga oziroma uvoznik, v konkretnem primeru tožeča stranka in kot tak odgovoren za pošiljko tudi, če je s špedicijsko pogodbo za izvajanje posameznih nalog v zvezi s transportom preko meje Evropske unije pooblastil špediterja. Po obrazloženem sodišče ne pritrjuje tožeči stranki o kršitvi pravil postopka, ker špediter D., d.o.o. ni bil zaslišan, niti v zvezi s tem, da tožeča stranka ni pasivno legitimirana za izdajo predmetne odločbe, ker da bi ta morala glasiti na inšpekcijskega zavezanca D., d.o.o.

46.Tožba pa je utemeljena iz razlogov, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju.

47.Uredba (EU) 2017/625 v 66 (3) določa ukrepe, ki jih izvede pristojni organ. Med njimi je razen tega, naj se pošiljka uniči ali znova odpremi iz Unije, tudi da se da pošiljka v posebna obdelavo v skladu s členom 71 (1) in (2) ali sprejme katerikoli drugi ukrep, potreben za zagotovitev skladnosti s Pravili iz člena 1(2) ter jo po potrebi določi za namene, za katere prvotno ni bila predvidena.

48.Zakaj slednja določba v konkretni zadevi ni bila uporabljena (čeprav jo tako prvostopni kot drugostopni organ v svoji obrazložitvi citirata), ne iz obrazložitve izpodbijanega akta ne iz drugostopne odločbe in ne iz podatkov spisa ne izhaja. Je pa iz podatkov spisa razvidno, kar se navaja tudi v izpodbijanem aktu, da je uradna veterinarka dne 5. 2. 2021 na zapisnik pošiljko zapečatila in zadržala ter uvozniku A., d.o.o. izrekla ukrep, naj pošiljko uniči ali znova odpremi iz Unije ali da pošiljko v posebno obdelavo kot določa Uredba (EU) 2017/625. Pri tem je toženi stranki tudi naložila, da svojo odločitev za eno od navedenih možnosti sprejme do 1. 3. 2021 in o tem obvesti prvostopni organ.

49.Ne glede na to je prvostopni organ dne 16. 2. 2021 izdal v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo, v kateri razlogi za zgoraj navedeno niso pojasnjeni.

50.Čeprav tako prvostopni kot drugostopni organ v obrazložitvi svoje odločbe navajata Uredbo (EU) 2017/625, očitno svojo odločitev materialnopravno utemeljujeta na določbah ZVMS. Ta namreč v 69. členu določa, da se pošiljke, ki so vnesene na ozemlje Republike Slovenije, ne da bi bil opravljen veterinarski pregled po določbah 51. člena tega zakona, zasežejo, uradni veterinar pa odloči, ali se naj uničijo ali na novo odpošljejo v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 68. člena tega zakona.

51.Vendar, kot je zgoraj obrazloženo, določb ZVMS v času izdaje izpodbijane odločbe ni več mogoče uporabiti, določba 66(3)c) pa razen uničenja in odpreme pošiljke iz Unije predvideva tudi posebno obdelavo v skladu s členom 71 (1) in (2) ali da se sprejme katerikoli drugi ukrep, potreben za zagotovitev skladnosti s Pravili iz člena 1(2) ter se jo po potrebi določi za namene, za katere prvotno ni bila predvidena, česar pa tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni uporabila. Očitno je bil namen te določbe, ki je bila sprejeta z Uredbo (EU) 2017/625, omogočiti ukrepe, s katerimi bo zagotovljen namen uredbe, pri tem pa si upoštevajoč načelo sorazmernosti prizadevati sprejeti optimalno rešitev za stranko.

52.Ker določbe Uredbe (EU) 2017/625, pri čemer je posebej izpostaviti prej navedeno določbo člena 66(3)c), pri izdaji izpodbijane odločbe niso bile uporabljene, je bilo s tem napačno uporabljeno materialno pravo.

53.Glede na zapisnik št. U06181-983/2021-8 z dne 5. 2. 2021 izrečen ukrep tožeči stranki, naj pošiljko bodisi uniči bodisi znova odpremi iz Unije bodisi da pošiljko v posebno obdelavo kot določa Uredba (EU) 2017/625, pri čemer ji je bilo naloženo, da svojo odločitev o tem sprejme do 1. 3. 2021 in o tem obvesti prvostopni organ in glede na to, da je bila potem brez nadaljnjega ugotovitvenega postopka ali pojasnila izdana izpodbijana odločba, ki je v neskladju s prej navedenimi ugotovitvami in odločitvijo iz zapisnika, je s tem storjena tudi bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se odločbe v tem delu ne da preizkusiti. Bistvena kršitev določb postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1) je namreč vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

54.V primeru utemeljenosti tožbe iz druge alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, torej ugotovitvene tožbe, sodišče s sodbo ugotovi, da je upravni akt nezakonit (prvi odstavek 64.a člena ZUS-1). Po obrazloženem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba zaradi napačne uporabe materialnega prava (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in bistvenih kršitev določb postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) nezakonita, tožeča stranka pa je bila z ukrepom, ki je zahteval, da uniči pošiljko krme, prizadeta v svojih pravnih (premoženjskih) koristih. Po obrazloženem je sodišče tožbi v tem delu ugodilo.

55.Zgoraj je že bilo pojasnjeno, da je bila izpodbijana odločba, ker pravna sredstva zoper njo ne zadržijo izvršitve, realizirana in blago uničeno. Tožeča stranka je v postopku ob izpodbojnem postavila tudi ugotovitveni zahtevek. Glede na ugotovljeno nezakonitost izpodbijanega akta je sodišče ugotovitvenemu zahtevku ugodilo (prvi odstavek 64.a člena ZUS-1), glede na to, da je odločitev sama po sebi realizirana in ponovno odločanje o zadevi na to stanje ne bi moglo vplivati, pa je sodišče v presežku (v delu, v katerem se predlaga odprava izpodbijane odločbe in podredno še vrnitev v nov postopek) tožbo zavrnilo.

56.Ker je sodišče tožbi v pretežnem delu ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo stroški v višini 10 % od zneskov določenih v prejšnjem členu (4. člen Pravilnika).

57.V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, tožeča stranka pa je v postopku zadevo dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €, k čemur je prištelo še 10 %, to je 38,50 €, torej skupaj 423,50 €. K temu je prištelo še 93,17 € 22 % za DDV in za stroške priče G. G. za prihod na glavno obravnavo v višini 24,80 € ter skupno znesek 541,47 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

58.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1¹ Sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi (drugi odstavek 20. člena ZUS-1).

2² Za pravno osebo se kot stranka zasliši oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati (drugi odstavek 260. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. členom ZUS-1, pa katerem se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače).

3³ Zadeva Amministrazione delle Finanze dello Stato proti Simmenthal SA, c-106/77 Z DNE 9. 3. 1978.

4⁴ Glej sodbo sodišča EU Politi proti Ministero delle finanze (C-43/71 z dne 14. 12. 1971).

5⁵ Glej tč. 31-34. te obrazložitve.

6⁶ ... ki je v zagotavljanju nadzora, s katerimi se preverja skladnost s pravili na področju živil, krme idr.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (2005) - ZVMS - člen 2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.