Jedro

Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če tožnica škodo kasneje trpi tudi v drugem kraju. Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča zato ni pomembno, ali se je tožnica po nesreči v Avstriji vrnila v Slovenijo, kjer ji je morda nastala (nadaljnja) nepremoženjska škoda.

Pravilo iz 2. odst. 52. čl. ZPP se nanaša zgolj na krajevno pristojnost, zato mora biti za spor pristojno slovensko sodišče na podlagi kakšne druge navezne okoliščine. Pravila ZPP o krajevni pristojnosti sicer dopolnjujejo z zakonom ali mednarodno pogodbo določena pravila o slovenski jurisdikciji, a le subsidiarno (29. čl. ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno, tožbo z dne 10. 2. 2009 pa je zavrglo.

(2) Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša. Meni, da je sodišče Republike Slovenije (RS) v konkretnem sporu pristojno že na podlagi določbe 55. čl. Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/1999, s spremembami; od tu ZMZPP), saj so bistvene posledice smučarske nesreče nastopile na ozemlju RS. Sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, zato ni uporabljiva. Sodišče je poleg tega spregledalo določbo 50. čl. ZMZPP, ki določa pristojnost sodišča RS tudi, ko je to izrecno določeno v drugem zakonu; takšno določilo vsebuje 52. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP), ki za primer smrti ali hude telesne poškodbe določa tudi pristojnost sodišča, na območju katerega ima prebivališče tožeča stranka. Iz tožbenih navedb je razvidno, da je tožnica v nesreči utrpela hude telesne poškodbe, kar bi potrdili tudi predlagani dokazi. Znova predlaga dokaz z izvedencem medicinske stroke in z zaslišanjem tožnice.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Sodišče prve stopnje se je pravilno izreklo za nepristojno in tožbo zavrglo (18. čl. ZPP). Tožnica je zahtevala odškodnino za premoženjsko (uničena smučarska oprema) in nepremoženjsko škodo (telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), ki ji je nastala zaradi smučarske nesreče v Republiki Avstriji, ko se je vanjo zaletel toženec, sicer državljan Kraljevine Danske. Gre torej za spor z mednarodnim elementom, ki terja uporabo določb ZMZPP. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, po domicilnem kriteriju ni podana pristojnost slovenskega sodišča, saj toženec nima prebivališča v RS (1. odst. 48. čl. ZMZPP). Za spore o nepogodbeni odškodninski obveznosti sicer isti zakon določa pristojnost slovenskega sodišča, če je bilo na območju RS storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju RS nastopila škodljiva posledica (1. odst. 55. čl. ZMZPP). Vendar pa je treba tako škodno dejanje kot škodljivo posledico presojati – kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje – v kontekstu škodnega dogodka (smučarske nesreče) in ne kasnejše škode, ki iz škodnega dogodka izvira. Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če tožnica škodo kasneje trpi tudi v drugem kraju. Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča zato ni pomembno, ali se je tožnica po nesreči v Avstriji vrnila v Slovenijo, kjer ji je morda nastala (nadaljnja) nepremoženjska škoda (1).

(5) Kadar se s tožbo zahteva povračilo škode zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, je poleg sodišča kraja povzročitve nesreče oziroma nastanka škodljive posledice pristojno tudi sodišče stalnega oziroma začasnega prebivališča tožeče stranke (2. odst. 52. čl. ZPP). To pravilo se nanaša zgolj na krajevno pristojnost, zato mora biti za spor pristojno slovensko sodišče na podlagi kakšne druge navezne okoliščine (2). Pravila ZPP o krajevni pristojnosti sicer dopolnjujejo z zakonom ali mednarodno pogodbo določena pravila o slovenski jurisdikciji, a le subsidiarno – če slednja ne vsebujejo določb o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora (29. čl. ZPP). Ker ZMZPP ureja pristojnost v sporih o nepogodbeni odškodninski obveznosti (55. čl. ZMZPP), pristojnosti slovenskega sodišča ni mogoče vzpostaviti s pravili ZPP o krajevni pristojnosti. Dodati je še, da ZPP oziroma drugi zakon za konkretni spor ne predpisuje izključne pristojnosti slovenskega sodišča, zaradi česar se (pri)tožnica zmotno sklicuje na 50. čl. ZMZPP.

(6)

Pritožbeno sodišče tudi v okviru pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP) ni našlo drugih razlogov v škodo izpodbijanega sklepa, zato ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. čl. ZPP).

(1) Primerjaj tudi VSL sklep II Cp 4092/2008 z dne 10. 2. 2009 in sklep VS RS II Ips 310/2007 z dne 15. 1. 2009. (2) Wedam Lukić v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 255-256.