Jedro

Ker vlagateljica zahteve za denacionalizacijo parcele v postopku ni dokazala, da je bila ta parcela nacionalizirana njenemu pravnemu predniku, glede na določbo 2. odstavka 61. člena ZDen ni bila upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Piran je z delno odločbo navedeno v uvodu sodbe kot neutemeljeno zavrnila zahtevo tožnice za denacionalizacijo parc. št. 2908/1, vpisane v 4 z.k. telesu vl. št. 1902 k.o. ..., katere bivši lastnik je bil A.A. Iz njene obrazložitve izhaja, da je upravna enota na podlagi historičnega zemljiško knjižnega izpiska za vl. št. 1902 k.o. ... ugotovila, da je bila parc. št. 2908/1 vpisana v 4. zemljiško knjižno telo in da je bil v B listu kot lastnik pri tem vpisan A.A., pok. Na podlagi pravnomočne odločbe Tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve – upravno – pravni odsek OLO Koper z dne 8.9.1954, št. 4906/1-II-54-Jak/H pa je bila pri navedenem z.k. telesu vknjižena lastninska pravica na občinski ljudski odbor v B. Ker predlagatelji denacionalizacijskega postopka niso izkazali pravnega nasledstva po A.A. pok. in niso predložili potrdila o vpisu navedene osebe v evidence o državljanstvu, njihov predlog za denacionalizacijo obravnavane parc. št. po presoji upravne enote ni utemeljen.

Ministrstvo za okolje in prostor je tožničino pritožbo zoper navedeno delno odločbo zavrnilo kot neutemeljeno z odločbo številka 4904-60/2007/64 z dne 5.8.2010. Tožnica v tožbi zatrjuje, da je v pritožbi zoper izpodbijano delno odločbo navedla, da je dejansko stanje v zvezi z lastništvom parc. št. 2908/1 k.o. ... napačno ugotovljeno in da se je pri tem sklicevala na naznanilni list št. 102/61, iz katerega je razvidno, da je parc. št. 2908/1 nastala šele leta 1961. Organu druge stopnje očita absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka. V zvezi s tem zatrjuje, da tožnici ni odgovoril kateri parceli naj bi v času nacionalizacije dejansko ustrezala parc. št. 2908/1. To pa pomeni, da se odločba v tem delu ne da preizkusiti. V nadaljevanju tožnica navaja okoliščine zaradi katerih meni, da bi upravni organ identifikacijo parcel, ki so bile denacionalizacijskemu upravičencu nacionalizirane, lahko ugotovil le s pritegnitvijo izvedenca geodetske stroke. Sodišču predlaga, da vpogleda v upravne spise v zadevi denacionalizacije po pok. B.B., izvede komparacije z izvedencem geodetske stroke in po izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Od prizadetih strank sta odgovor na tožbo podali C.C. in D. Navedeni stranki smiselno sodišču predlagata, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišče je izpodbijana odločba, ki ima oporo v citiranih materialnih predpisih in izhaja iz podatkov v upravnih spisih, pravilna in zakonita. Tožena stranka je v obeh odločbah podala pravilne razloge tako za zavrnitev zahteve za denacionalizacijo parc. št. 2908/1 k.o. ... kot tudi za zavrnitev tožničine pritožbe. Sodišče zato v celoti sprejema obrazložitev izpodbijane odločbe in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Trditev tožnice, da je dejansko stanje glede lastništva parc. št. 2908/1 k.o. ... ob podržavljenju, v izpodbijani odločbi, nepravilno ugotovljeno, je brez dejanske podlage. Ugotovitev, da je bil zemljiškoknjižni lastnik navedene parcele do 8.9.1954 A.A. temelji na historičnem zemljiškoknjižnem podatku in na odločbi št. 4906/1-II-54-Jak/H, torej na podatkih navedenih v izpodbijani odločbi. Zato je neutemeljena trditev tožnice, da je navedena parcela nastala šele leta 1961. Brez podlage v upravnih spisih je zato tudi tožbeni očitek, da tožena stranka ni ugotavljala dejanskega stanja o parceli št. 2908/1 v času podržavljenja. Vse to je tožnici na podlagi ugotovitev v delni odločbi pojasnila tudi tožena stranka v obrazložitvi odločbe št. 4904-60/2007/64 z dne 5.8.2010, v kateri s sklicevanjem na določbo 2. odstavka 61. člena ZDen tožnici pojasnjuje, da z naznanilnim listom št. 102/61 ni izkazano pravno nasledstvo vlagateljev zahteve po A.A., ki je bil zadnji lastnik nepremičnine pred podržavljenjem. To pa pomeni, da je neutemeljena tudi tožbena trditev, da tožena stranka ni odgovorila na pritožbene navedbe tožnice.

Po oceni sodišča, je tudi zmotno stališče tožnice, ki meni, da bi moral upravni organ zaradi naznanilnega lista, na podlagi katerega v tožbi zatrjuje, da je parc. št. 2908/1 nastala šele v letu 1961, njeno identifikacijo opraviti z izvedencem geodetom. Dejstvo, da je navedena parcelna številka bila vpisana v zemljiško knjigo in, da je bila z odločbo že v letu 1954 tudi podržavljena, je namreč upravni organ ugotovil na podlagi javnih listin. Iz naznanilnega lista namreč izhaja le, da je bila, že pred tem podržavljena, parcelna številka, v letu 1961, predmet delitve. Kasnejša delitev že podržavljene parcele, pa na pravno pomembna dejstva, ki jih je tožena stranka pravilno ugotovila, tudi po presoji sodišča, ne more vplivati.

Ker tožnica kot vlagateljica zahteve za denacionalizacijo parc. št. 2908/1 k.o. ... v postopku ni dokazala, da je bila obravnavana parc. št. nacionalizirana njenemu pravnemu predniku, glede na določbo 2. odstavka 61. člena ZDen, ni bila niti upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo parcele, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo.

Na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijane odločbe je glede na vse navedeno sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. dostavku 63. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.