Jedro

Pri odločanju o vrnitvi podržavljenega premoženja po 5.čl. ZDen je bilo treba presoditi, če je bila sklenjena pogodba odraz prave volje pogodbene stranke - konkretno predlagateljice kot darovalke. Pri tem je treba ugotoviti in skrbno pretehtati vse objektivne in subjektivne okoliščine, ki so privedle do odločitve za sklenitev pogodbe. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je predlagateljica sklenila pogodbo o brezplačni izročitvi premoženja SLP, zastopanemu po M., v okoliščinah, ko ni mogla izpolnjevati obvezne oddaje, zaradi česar so ji bile posredovane grožnje s strani takratnih predstavnikov oblasti, da ji bo sicer izrečena zaporna kazen in zaplemba premoženja. Ko je hotela dati zemljišča v brezplačen najem M., načelnik za kmetijstvo Okraja M. na to ni pristal, ampak je zahteval brezpogojno izročitev zemljišča v last. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da v takih okoliščinah sklenjena pogodba o brezplačni izročitvi nepremičnega premoženja ni bila odraz prave volje darovalke.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom razveljavilo darilno pogodbo, sklenjeno med predlagateljico in M. M. dne 27.11.1949 glede vl.št. 47 k.o. Z.: parc št. 278/2, 278/1, 279/1, 279/2, 284/1, 285/2, 284/4, 285/3, 284/2, 288, 121 in 282/1. Izreklo je še, da se predlagateljici od navedenih nepremičnin vrneta v last in posest dela parcel št. 278/1 in 279/2, glede katerih se v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica nanjo. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da bo sodišče o odškodnini za ostala zemljišča, ki jih upravičenki ni mogoče vrniti in zanje zahteva odškodnino od Slovenskega odškodninskega sklada, odločilo s končno odločbo. Pritožbo Slovenskega odškodninskega sklada proti sklepu sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Slovenski odškodninski sklad je vložil proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno predlaga, da revizijsko sodišče predlog za denacionalizacijo zavrne. V obrazložitvi revizije navaja, da je predlagateljica sklenila pogodbo zato, ker ni zmogla obvezne oddaje in ne zato, ker naj bi jo k temu kdo prisilil. Dejstvo, da ni bilo pristanka na sklenitev brezplačne najemne pogodbe, ki jo je želela predlagateljica, ne predstavlja sile, grožnje in zvijače s strani državnega organa oziroma predstavnika oblasti za sklenitev drugačne pogodbe. Sodišče bi moralo presoditi, kakšne konkretne sankcije bi doletele predlagateljico, če ne bi sklenila darilne pogodbe. Končno še navaja, da M. tekstilna tovarna, s katero je bila pogodba sklenjena, ni državni organ oziroma predstavnik oblasti v smislu določb 5.čl. Zakona o denacionalizaciji - ZDen.

Revizija je bila vročena predlagateljici, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru poudarja, da 4 ha zemljišča ne bi podarila državi, če ji ob neizpolnjeni obvezni oddaji ne bi grozile hude posledice. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Nasprotni udeleženec Slovenski odškodninski sklad izpodbija odločitev sodišč, s katero je bila ob ugotovitvah okoliščin iz 5.čl. ZDen razveljavljena darilna pogodba, sklenjena dne 27.11.1949 med predlagateljico in M. M. glede določenih nepremičnin v vl.št. 47 k.o. Z. Omenjena odločitev predstavlja po vsebini odločitev o temelju predlagateljičine zahteve za denacionalizacijo, ki je bil v postopku sporen. Na tej podlagi bo v nadaljnjem postopku odločeno o višini odškodnine v breme Slovenskega odškodninskega sklada. Čeprav v nepravdnem postopku, v katerem se odloča o zahtevi za denacionalizacijo po 5.čl. ZDen ne gre za izpodbijanje pravnega posla, ampak za ugotovitev, da je do prenosa premoženja v državno last prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, se revizijsko sodišče ni ukvarjalo z načinom formulacije odločitve ampak z njeno vsebino. S samo formulacijo odločitve revident ni v ničemer prikrajšan v svojih pravicah.

Pri odločanju o vrnitvi podržavljenega premoženja po 5.čl. ZDen je bilo treba presoditi, če je bila sklenjena pogodba odraz prave volje pogodbene stranke - konkretno predlagateljice kot darovalke. Pri tem je treba ugotoviti in skrbno pretehtati vse objektivne in subjektivne okoliščine, ki so privedle do odločitve za sklenitev pogodbe. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je predlagateljica sklenila pogodbo o brezplačni izročitvi premoženja SLP, zastopanemu po M. v M., v okoliščinah, ko ni mogla izpolnjevati obvezne oddaje, zaradi česar so ji bile posredovane grožnje s strani takratnih predstavnikov oblasti, da ji bo sicer izrečena zaporna kazen in zaplemba premoženja. Ko je hotela dati zemljišča v brezplačen najem M. tekstilni tovarni, načelnik za kmetijstvo Okraja M. na to ni pristal, ampak je zahteval brezpogojno izročitev zemljišča v last. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da v takih okoliščinah sklenjena pogodba o brezplačni izročitvi nepremičnega premoženja ni bila odraz prave volje darovalke. Okoliščina, kakšne posledice so za neizpolnjevanja obvezne oddaje določali tedanji predpisi, v konkretnem primeru za odločitev ni bistvena. Pomembno za ugotovitev prave volje tudi ni, če grožnja ni izvirala od pogodbene stranke.

Ker uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan in revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo po uradni dolžnosti upoštevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku, je zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.