Jedro

Ključna okoliščina, da bi bil tožnik na predtisku obveščen z neskladnostmi glede dejanske rabe GERK, iz upravnih spisov ne izhaja. Toženka je sodišču posredovala izpis predtiska za leto 2009 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, z zaznambo, da je bil tožniku poslan, vendar s tem okoliščina iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe ni izkazana.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 33101-48324/2009/11 z dne 7. 11. 2009, se odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Toženka Republika Slovenija je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 33101-48324/2009/11 z dne 7. 11. 2009, zavrnil tožnikov zahtevek OMD – gorsko višinsko za 57,53 ha, navedel, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za leto 2009 odločeno z drugo odločbo, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve ter, da v postopku izdaje odločbe posebni stroški niso nastali. Drugostopni organ je z odločbo, št. 33101-523/2010/3 z dne 12. 3. 2010, pritožbo tožnika zavrnil. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je tožnik vložil zbirno vlogo za leto 2009, v kateri uveljavlja OMD. Pri kontroli navzkrižne skladnosti so bile ugotovljene kršitve, zaradi katerih se v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju plačilo zahtevka OMD zniža za 1%. Navedel je še, da je bilo pri pregledu na kraju samem v okviru standarda za ''Identifikacijo in registracijo drobnice'' ugotovljeno, da na kmetijskem gospodarstvu ne vodijo registra drobnice ažurno in na predpisan način po navedeni Uredbi, kar predstavlja kršitev v vrednosti 10 točk, nadalje, da se na kmetijskem gospodarstvu premikov drobnice ne sporoča na CRD, kar tudi skladno z Uredbo predstavlja kršitev 10 točk. Pri pregledu na kraju samem je bilo nadalje ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine, zato se zahtevek OMD, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 24. členom Uredbe osi 2 zavrne kot neutemeljen. Nepravilnost se nanaša GERK-PID 652973, 653330, površina pa znaša 0,9 ha. Nepravilnosti se v skladu z sedmim odstavkom 33. člena Uredbe štejejo kot namerna nepravilnost in znašajo 0,90 ha površine, kar predstavlja več kot 0,5 % oziroma več kot 1 ha ugotovljenih površin, zato se zahtevek OMD v skladu s 24. členom Uredbe osi 2 v celoti zavrne. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da je iz zapisnika o kontrolnem pregledu razvidno, da je kontrolor na GERK-u 652973 ugotovil 4,03 ha površine z rabo 1300, torej s takšno rabo, kot je bila prijavljena, na površini 0,18 ha pa je ugotovil nekmetijsko rabo. Pri tem je izločil dele GERK-a z rabo 9999 gozd. Na GERK-u 6553330 pa je ugotovil 23,28 ha površine z rabo 1300 (prijavljeno rabo), na površini 0,72 h pa je ugotovil nekmetijsko rabo, zato je izločil dele GERK-a z rabo 1500, 1600 in 9999 (grmovje, zmulčeno in gozd). Tožnik je zapisnik podpisal in nanj ni podal nobenih pripomb, kar pomeni, da se je z njegovo vsebino strinjal. Odločitev prvostopnega organa glede neupravičene površine, ki ne izpolnjuje pogojev za izplačilo sredstev, je zato pravilna. Drugostopni organ je ugotovil, da je bil tožnik na Predtisku za 2009 opozorjen, da so pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč bila ugotovljena precejšnja odstopanja, zato naj uskladi vpis GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti, če bodo neskladja ugotovljena tudi pri kontroli na terenu, se bo to obravnavala kot namerna nepravilnost. Tožnik se na opozorilo ni odzval in ni uskladil vpisa GERK-ov v skladu s predpisi. Zahtevek za OMD je prijavljen na skupni površini 57,53 ha, nekmetijska površina pa je bila ugotovljena na 0,90 ha, kar predstavlja 1,58 % ugotovljene površine. Organ je zato glede na sedmi odstavek 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike pravilno odločil. Tožnik je v tožbi navedel, da kmetijskih površin ni prijavil namerno z napačnimi podatki. Organ je napačno uporabil 33. člen Uredbe, saj lahko organ namerno nepravilnost očita zgolj in samo v primeru, če je nosilec kmetijskega gospodarstva obveščen o neskladnosti v evidenci GERK. Agencija je nosilce kmetijskih gospodarstev obveščala o stanju v evidenci s predtiskom konec februarja oziroma v začetku marca in sicer naj bi ga prejeli vsi tisti, ki so vložili zbirno vlogo v 2008. Predtiski so bili poslani z navadno pošto. Organ tako nikakor ne more ugotavljati, da je bil tožnik s predtiskom opozorjen, saj na kmetijskem gospodarstvu tožnika predtiska niso prejeli. Tožnik sklepa, da se je pošiljka izgubila ali jo je prevzel nekdo drug, saj je tožnik ni dobil. Če bi bila poštna pošiljka poslana s povratnico, bi ji organ lahko sledil in ugotovil, da predtisk tožniku ni bil izročen. Tako je brezpredmetna tudi trditev organa, da se tožnik ni odzval na opozorilo in ni uredil GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti. Ravno seznanitev oziroma obvestilo o neskladnosti podatkov pa je ključnega pomena za uporabo sankcije za namerno kršitev pri prijavi GERK-ov. Če bi bil tožnik z njimi seznanjen, bi jih odpravil. Dejstvo vročitve predtiska zbirne vloge bi moral organ dokazati, če bi želel uporabiti sankcije po 53. členu Uredbe 796/2004/ES. Tožnik je v neenakem položaju s kmetijskimi gospodarstvi, ki so na svojih GERK-ih tudi imeli napake, pa so bili obravnavani po 51. členu te uredbe. Opozoril pa je tudi, da je Upravna enota A. (ga. B.B.) številne kmete (med drugim C.C.) pozvala po telefonu, da naj pridejo uskladit GERK-e, kar so nekateri tudi storili, vendar pa njega niso klicali. Če bi ga, bi nedvomno zadevo uredil. Vprašanje obravnave dopustnih razlik pa je bilo obravnavano zelo različno. Iz baze podatkov je razvidno, da je kmetijsko gospodarstvo kljub večji razliki od razlike tožnika prejelo neposredno plačilo. Vse to potrjuje, da je bil tožnik obravnavan diskriminatorno. Podlage za takšno odločitev pa tudi ni zakonu ni. S tem je tudi kršena ustavna pravica do sodnega varstva. Predlagal je, da sodišče razpiše glavno obravnavo, zasliši predlagane priče, tožnika in izvede ostale dokaze, nato pa da odloči tako, da tožbi ugodi, prvostopno odločbo odpravi, ugodi zahtevku, toženki pa naloži tožniku povrnitev stroškov postopka.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo vztrajal pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo, navedel, da tožnik šele v tožbi pojasnjuje, da se je zadevni predtisk izgubil ter da ga tožnik ni prejel. Tega tožbenega ugovora tožnik v pritožbi ni uveljavljal in gre za tožbeno novoto, ki je nedopustna. Predlagal je zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi zahtevka OMD tožnika.

Tožnikov zahtevek OMD za 57,53 ha je bil zavrnjen na podlagi ugotovitev kontrolnega pregleda z dne 3. 8. 2009 na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu, da je tožnik na obrazcu D-“Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavil kot upravičeno kmetijsko zemljišče v uporabi tudi dele GERK z identifikacijskima oznakama 652973 in 653330, za katere je bila na kraju samem ugotovljena nekmetijska raba v skupni površini 0,90 ha, in kar predstavlja 1,58 % upravičenih površin, ter na podlagi sedmega odstavka 33. člena Uredbe ter 24. člena Uredbe osi 2. Po sedmem odstavku 33. člena Uredbe (Uradni list RS, št. 5/2009) se v primeru, če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil, ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna nepravilnost, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Po prvem odstavku 53. člena Uredbe 796/2004/ES pa se v primeru, kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino posledica namernih nepravilnosti, pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi tretjega odstavka 50. člena te uredbe, ne dodeli za zadevno koledarsko leto v skladu z zadevno shemo pomoči, kadar znaša ta razlika več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha. (Po tretjem odstavku 50. člena Uredbe 796/2004/ES se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino pomoč izračuna na podlagi površine, določene za to skupino posevkov, če površina, prijavljena v enotnem zahtevku, presega površino, določeno za to skupino posevkov, brez poseganja pri tem v znižanja in izključitve v skladu s členoma 51. in 53. te uredbe.) Tožnik meni, da je bila uporaba sankcije po prvem odstavku 53. člena Uredbe 796/2004/ES neupravičena, ker meni, da bi mu bilo glede na sedmi odstavek 33. člena Uredbe mogoče očitati namerno nepravilnost le, če bi bil s predtiskom obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki pa ga na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu niso prejeli; ker je seznanitev z obvestilom o neskladnosti dejanske rabe GERK s podatki o dejanski rabi v evidenci ključnega pomena za uporabo sankcije za namerno čezmerno prijavo, bi mogel upravni organ to sankcijo uporabiti le, če bi dejstvo vročitve predtiska tožniku bilo dokazano. Sodišče se s tožnikom strinja. Ne glede na obveznost agencije iz prvega odstavka 12. člena Uredbe, da pošlje opisne podatke predtiska vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2008 oddali zbirno vlogo, in da odločitev prvostopnega organa (implicitno) temelji na ugotovitvi, da je predtisk bil poslan tudi tožniku ter da je bil ta s predtiskom obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe, pa podatkov ni uredil (po drugem odstavku 12. člena navedene uredbe predtiskani opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu vsebujejo podatke iz RKG o nosilcu, o vrsti kmetijskega gospodarstva in o KZU: GERK – PID, domače ime GERK, vrsto dejanske rabe GERK in površino GERK ter v primerih, ko so podatki v RKG neusklajeni, tudi informacijo o neusklajenosti; neusklajeni podatki pa se na predtisku navedejo oziroma označijo; po 3. odstavku citiranega člena uredbe pa se neusklajeni podatki v RKG nanašajo na podatke o kmetijskem gospodarstvu in vključujejo pomanjkljive podatke o nosilcu, kmetijskem gospodarstvu, članih kmetije ali trajnih nasadih in neskladnost dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč), sodišče po pregledu spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi ugotavlja, da ključna okoliščina, da bi bil na predtisku tožnik obveščen z neskladnostmi glede dejanske rabe GERK, iz upravnih spisov ne izhaja. Toženka je sodišču (sicer v upravnem sporu pod opr. št. I U 508/2010, kjer tožnik izpodbija drugo odločbo o zavrnitvi preostalih zahtevkov tožnika, ki se nanašajo na isto zbirno vlogo tožnika, tj. zbirno vlogo za leto 2009) poslala izpis predtiska za leto 2009 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, z zaznambo, da je bil tožniku poslan (navedeni izpis glede na v 12. členu Uredbe določeno vsebino predtiska sicer ni popoln, vsebuje pa opozorilo na neusklajeno rabo GERK in poziv na ureditev GERK v skladu s predpisi, vključno z opozorilom na sankcije, če nosilec kmetijskega gospodarstva pozivu ne bo sledil), vendar s tem okoliščina iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe ni izkazana, zaradi česar je bil zaključek organa o zavrnitvi tožnikovega zahtevka iz tega razloga napačen oziroma najmanj preuranjen. Navedbi toženke v odgovoru na tožbo, da tožnik šele v tožbi uveljavlja ugovor, da predtiska za leto 2009 z opozorilom o neskladnostih ni prejel in da gre za tožbeno novoto, saj takega ugovora v pritožbi tožnik ni uveljavljal, čeprav je bil seznanjen z razlogom zavrnitve svojih zahtevkov, kar naj bi izhajalo iz pritožbenih ugovorov, v katerih je tožnik navajal pravno podlago, sodišče tudi ne more slediti. Iz pritožbe namreč izhaja, da je tožnik navajal, da ni bil opozorjen glede neskladnosti med prijavljenimi in ugotovljenimi površinami ter pozvan na odpravo le-teh na upravni enoti, pri čemer se je skliceval na 33. člen Uredbe ter 24. člen Uredbe osi 2, kar pomeni, da je ugovarjal neseznanitvi iz predtiska izhajajočih neskladnosti oziroma posredno, da predtiska ni prejel. Glede na navedeno je sodišče odločbo prvostopnega organa zaradi nepravilne uporabe materialnega prava na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10) odpravilo ter na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo prvostopnemu organu zadevo v ponovni postopek, ki naj sledeč pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odloči. Sodišče še dodaja, da ni uporabilo pooblastila za odločitev v sporu polne jurisdikcije, saj za tako odločanje ni ugotovilo zakonskih pogojev (65. člen ZUS-1).

Zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka pa je sodišče ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu priznalo stroške na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007).

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.