Up-153/95

16.12.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe J. N. iz L., ki ga zastopa D. D., odvetnik v L. na seji senata dne 16. decembra 1998

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba J. N. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. Cpg 758/95 z dne 28. 6. 1995 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 1/95 z dne 22. 5. 1995 se ne sprejme v obravnavo.

2.Pritožnik nosi svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

A.Zoper v izreku navedeni sodni odločbi je pritožnik vložil pravočasno ustavno pritožbo. Navaja, da je kot član OZD p.o., L. (v nadaljevanju: Zadruga) vložil predlog za uvedbo likvidacijskega postopka nad njo po uradni dolžnosti. Okrožno sodišče v Ljubljani je njegovo vlogo zavrglo, Višje sodišče v Ljubljani pa je njegovo pritožbo zoper takšen sklep zavrnilo.

Pritožnik meni, da so mu bile z izpodbijanima sklepoma kršene človekove pravice. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, pravice do sodnega varstva in pravice do nepristranskega odločanja sodišč.

1.Sodišči naj bi z izpodbijanima sklepoma brez kakršnekoli podlage ugotovili, da pritožitelj ne more biti pobudnik oziroma predlagatelj uvedbe likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti. Pritožnik se pri tem sklicuje na 71. člen Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93 v nadaljevanju: ZZad) ter v njem določeni rok za uskladitev poslovanja in organiziranosti zadruge z zakonom (30.6.1992) ter na določbi členov 580 in 583 Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94 - v nadaljevanju: ZGD) glede likvidacije in izbrisa iz sodnega registra za tiste organizacije, ki se ne uskladijo z določbami tega zakona najkasneje do 31.12.1994, pri čemer likvidacijo po uradni dolžnosti opravi sodišče.

2.Zadruga naj ne bi bila uskladila svojega poslovanja in organiziranosti do 30.6.1992, niti do 31.12.1994, niti do dneva, ko je pritožnik vložil predlog-pobudo za uvedbo likvidacijskega postopka (16.1.1995), niti do dneva vložitve ustavne pritožbe. Pritožnik meni, da je bilo sodišče dolžno nemudoma uvesti postopek likvidacije po uradni dolžnosti, njegova vloga pa naj bi dosegla ravno nasprotni učinek.

Pritožnik tudi navaja, da je že v sodnem postopku opozarjal na nepravilnosti v delovanju zadruge, ki naj bi bile v nasprotju z interesi zadružnikov in pritožnika.

3.S prvostopnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 1/95 z dne 22. 5. 1995 je bil pritožnikov predlog za uvedbo likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti zavržen kot nedovoljen. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom št. Cpg 758/95 z dne 28. 6. 1995 pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V obrazložitvi je pojasnilo, da v tem postopku, ko se odloča o upravičenosti predloga predlagatelja, ni odločilno, ali je v primeru, če obstoječa zadruga svoje organiziranosti in poslovanja ni prilagodila ZZad, mogoče uporabiti sankcije določene v 580. oziroma 583. členu ZGD. Tudi če se te določbe uporabijo, pritožnik (ki zatrjuje članstvo v zadrugi) niti po določbah ZZad niti kakega drugega predpisa ni upravičen predlagati začetka oziroma uvedbe likvidacijskega postopka nad Zadrugo. Kdo je upravičen predlagati začetek likvidacijskega postopka, je sicer določeno v 176. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97). Drugostopno sodišče je pritožniku tudi pojasnilo, da član zadruge lahko svoja eventuelna sporna razmerja do zadruge ureja na druge načine in v drugih postopkih.

B.Z izpodbijanima sklepoma ni bilo odločeno o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga ustavnega pritožnika za uvedbo likvidacijskega postopka nad OZT p.o., temveč je bil le-ta zavržen kot nedovoljen. Izpodbijana sklepa Okrožnega ter Višjega sodišča v Ljubljani sta torej procesne narave. Kot to v obrazložitvi sklepa pojasnjuje Višje sodišče, se je v tem postopku odločalo o "upravičenosti predloga predlagatelja za začetek likvidacijskega postopka". Z izpodbijanima sklepoma je bilo torej odločeno o obstoju pritožnikove procesne legitimacije (o upravičenju sprožiti konkreten postopek), ki je procesna predpostavka. Če stranka nima procesne legitimacije, je treba predlog zavreči.

6.Člen 23 Ustave med drugim določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Z jamstvom enakega varstva pravic 22. člen Ustave opredeljuje eno od temeljnih pravic v postopku pred državnim organom. Njena bistvena vsebina je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici (odločba Ustavnega sodišča št. Up-84/94 z dne 11.7.1996, OdlUS V, 184).

7.Pritožnik argumentira zatrjevne kršitve Ustave (pravice do sodnega varstva, pravice do nepristranskega odločanja sodišč in pravice do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem) z vsebinskim utemeljevanjem predloga za uvedbo likvidacijskega postopka. Glede na določbe pozitivnega prava naj bi bilo namreč pravilno po uradni dolžnosti pričeti likvidacijski postopek nad Zadrugo. Glede na procesno naravo sklepov pa s takšnimi navedbami pritožnik ne izkazuje zatrjevanih kršitev.

Izpodbijana sklepa se namreč nanašata le na vprašanje obstoja pritožnikovega upravičenja sprožiti konkreten postopek. O tem vprašanju pa pritožnik le pavšalno navrže, da naj bi sodišči z izpodbijanima sklepoma brez kakršnekoli podlage ugotovili, da pritožitelj ne more biti pobudnik oziroma predlagatelj uvedbe likvidacijskega postopka. V čem naj bi se kazala oziroma iz česa naj bi izhajala pristranost sodišča, pa pritožnik posebej sploh ne pojasni.

8.Pritožnikov očitek, da izpodbijana sklepa kršita pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, je očitno neutemeljen. Za kršitev pravice do sodnega varstva bi šlo, če bi izpodbijana sklepa temeljila na pravnem stališču, ki bi pritožniku odrekalo procesno legitimacijo v nasprotju z Ustavo. Po 23. členu Ustave je posamezniku zagotovljena pravica do sodnega varstva njegovih pravic in obveznosti, zato stališče, da posamezen zadružnik ne more predlagati uvedbe likvidacijskega postopka, ne more biti v nasprotju z Ustavo.

9.Očitno neutemeljen je tudi očitek, da naj bi prišlo do kršitve pravice do nepristranskega sojenja. Tega pritožnik z ničimer ne utemeljuje, iz izpodbijanih sklepov pa to tudi ni razvidno.

10.V čem naj bi se dodatno še kazala kršitev 22. člena Ustave, pritožnik ne pojasni. Ker je bila pritožniku na dveh stopnjah zagotovljena možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi procesni legitimaciji v takšnem postopku, je očitno neutemeljena tudi trditev, da bi izpodbijana sklepa kršita 22. člen Ustave.

11.Ker očitno ne gre za kršitev ustavnih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo, nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za morebitno drugačno odločitev pritožnik ni navedel nobenih razlogov, Ustavno sodišče pa jih samo tudi ni našlo. Zato je bilo treba glede prijavljenih stroškov skleniti kot v izreku.

C.

12.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in sodnik Franc Testen ter sodnica dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude