Jedro

Pomanjkanja t.i. postulacijske sposobnosti ni mogoče odpraviti, saj predlog za obnovo, ki ga je vložila stranka sama, nima pa opravljenega pravniškega državnega izpita, ni nepopoln ali nerazumljiv, le dovoljen ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka z dne 30. 12. 2009. Ugotovilo je, da je predlog nedovoljen v dveh pogledih. Tako s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks in sklepa glede stroškov postopka. Predlog za obnovo je nedovoljen tudi zato, ker ga je stranka vložila osebno, nima pa opravljenega pravniškega državnega izpita.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka. Meni, da je nepravično in nerazumljivo, da je sodišče zavrglo predlog za obnovo zato, ker nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ni vedel, da lahko pri Okrožnem sodišču vloži predlog za brezplačno pravno pomoč in zato za svojo nevednost ne sme biti kaznovan. Če bo postopek obnovljen, bo za takšno brezplačno pravno pomoč zaprosil. Meni, da odločitev, da mora plačati sodno takso in stroške postopka ni pravilna. Če bi sodišče v preteklosti delalo hitro, bi bila ta zadeva že končana, toženec pa kaznovan in bi tudi on kril stroške postopka. S takšno odločitvijo je bila kršena pravica po zagotavljanju pravnega varstva in je tudi v nasprotju s standardi Evropske skupnosti. Sklep izpodbija tudi iz razloga, ker sodišče ni odločalo v razumnem roku in posledično ni bilo mogoče odločanje o glavni stvari. Postopek proti toženi stranki je bil zato ustavljen in sicer ne po krivdi tožnika, temveč sodišča. Predlaga, da mu sodišče odobri 60-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka po pooblaščencu. Ponovno opozarja, da zaradi slabega materialnega stanja, ni sposoben plačati odvetnika. Že doslej nastali stroški so bili zaman, nastali pa so zaradi neodločanja sodišča. Zaradi nezmožnosti nadaljnjega plačevanja stroškov postopka je tako umaknil pooblastilo pooblaščeni odvetniški pisarni, ta pa vloženo tožbo. Tako je fizični napadalec ostal nekaznovan, sam pa mora plačati še vse stroške. Ponovno predlaga, da sodišče postopek glede plačila sodne takse in stroškov postopka obnovi in ga plačila oprosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katerega se je pravilno sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kamor sodi tudi obnova postopka), opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja zgolj v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče izredno pravno sredstvo vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona, zavrže kot nedovoljeno (91. člen ZPP). Ker je iz podatkov spisa razvidno, da je predlog za obnovo postopka vložil pritožnik sam, nima pa opravljenega pravniškega državnega izpita, je sodišče prve stopnje že iz tega razloga ravnalo prav, ko je predlog za obnovo zavrglo.

5. Na pravilnost takšne odločitve ne more vplivati okoliščina, da pritožnik za možnost, da zaprosi za brezplačno pravno pomoč ni vedel, enako velja za sklicevanje pritožnika na pravico do sodnega varstva, ki je zagotovljena z Ustavo ter standarde Evropske skupnosti. Predpisana obveznost zastopanja po odvetniku oziroma zahteva, da predlog za obnovo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, je namreč dopustna tudi z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve (in sicer v zvezi z revizijo) se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (1), pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (2).

6. Pritožnik v pritožbi smiselno predlaga, da mu sodišče omogoči popravo predloga za obnovo, kar pa ni mogoče. Pomanjkanja t.i. postulacijske sposobnosti namreč ni mogoče odpraviti, saj predlog za obnovo, ki ga je pritožnik vložil, ni bil nepopoln ali nerazumljiv, le dovoljen ni. Iz tega razloga v določbah ZPP tudi ni nobene podlage, da bi ga sodišče pozivalo k dopolnitvi, popravi ali odpravi pomanjkljivosti oziroma mu omogočilo, da v dodatnem roku vloži predlog po odvetniku. S tem bi tudi prišlo do neopravičenega podaljševanja zakonskega roka za vložitev izrednega pravnega sredstva, kar pa ni dopustno.

7. Ker pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku odloča zgolj o pravilnosti oziroma nepravilnosti konkretne odločitve, ki se s posamezno pritožbo izpodbija in ob tem tudi ni mogoče posegati v že pravnomočne odločitve, ki so bile sprejete v teku tega postopka, se pritožbeno sodišče do očitkov, ki se nanašajo na sklep o ustavitvi postopka, razloge za ustavitev in druge sklepe v tem postopku, ne bo opredeljevalo.

8. Ker torej pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišča pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) Sodba Is v zadevi Gilov proti Združenemu Kraljestvu, A109, stran 27. (2) Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-137/2000 z dne 10. 07. 2003, sklep U-I-216/2004 in sklep U-I-334/04.