Jedro

Navedbe tožnika, da je tožena stranka več kot pet mesecev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iskala novega delavca za ustrezno delovno mesto peka, na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, saj so bile za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravno pomembne okoliščine, ki so bile znane v času podaje odpovedi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev oziroma ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku dne 3.1.2005 podala tožena stranka iz poslovnega razloga. Hkrati je zavrnilo tudi tožnikov zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja po poteku odpovednega roka in za vrnitev na delo. Ugotovilo je, da je bil zaradi ukinitve delovnega mesta kontrolorja gotovih izdelkov, na katerem je kot edini izvajalec delal tožnik, podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi in da tožena stranka možnosti zaposlitve tožnika pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delovnem mestu ni imela.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče neutemeljeno ni upoštevalo ugotovitev, da ima tožnik, ki sicer ni invalid, poškodovano roko, tako da se je tožena stranka hotela znebiti delavca z zdravstveno težavo. Prav tako sodišče neutemeljeno ni upoštevalo, da se tožnikovo delo še vedno opravlja, tako da tožena stranka ni dokazala, da bi bilo tožnikovo delovno mesto dejansko ukinjeno. Poleg tega tožena stranka ni dokazala, da namesto zaposlovanja študentov ne bi mogla na teh delih zaposliti tožnika. Konec koncev pa je toženka po sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi objavila potrebo po delavcu na delovnem mestu peka, za katero je bil tožnik ustrezno usposobljen in tudi delazmožen. Na objavo tega prostega delovnega mesta je tožnik dne 30.6.2005 opozoril sodišče prve stopnje.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka predlagala njeno zavrnitev in navajala, da objava potreb po novih zaposlitvah zaradi spreminjajočih se razmer skoraj šest mesecev po sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vplivati na ugotovitev sodišča, da tožena stranka v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni razpolagala z drugim prostim delovnim mestom, za katero bi lahko ponudila tožniku novo pogodbo o zaposlitvi.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pri izdaji izpodbijane sodbe tožnik ni uveljavljal. Zato s tega vidika sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Na podlagi 1. alinee prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l RS, št. 42/02) je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, kar onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Na podlagi tretjega odstavka navedenega člena mora delodajalec v tem primeru preveriti možnost zaposlitve delavca pod spremenjeni pogoji ali na drugem delovnem mestu oziroma ali je za drugo delo možno delavca dokvalificirati oziroma ga ustrezno prekvalificirati in če takšna možnost obstoja, delavcu ponuditi sklenitev druge ustrezne pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče je izpodbijano sodbo sprejelo na podlagi naslednjih dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano:– Tožnik je bil edini izvajalec na delovnem mestu kontrolor gotovih izdelkov. – Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja navedeno delovno mesto ukinila, s tem da se kontrola gotovih izdelkov opravlja v okviru drugih delovnih mest. – Tožena stranka je pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi preverila možnost zaposlitve tožnika na drugem delovnem mestu in ugotovila, da te možnosti ni, prav tako pa ne pride v poštev tožnikova prekvalifikacija. Pri tem je sodišče ugotovilo, da tožena stranka občasno res zaposluje študente, zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev ali zaradi dodatnih izjemnih naročil, vendar ne gre za tako zaposlovanje študentov, da bi bila namesto tega upravičena redna zaposlitev delavca. – Čeprav je tožena stranka sočasno ugotavljala prenehanje potreb po delu 17 delavcev, ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev v smislu določb 96. člena ZDR, glede na to, da tožena stranka zaposluje preko 600 delavcev. Kolikor poskuša tožnik v reviziji zanikati navedene dejanske ugotovitve in kolikor glede gornjih dejstev zatrjuje drugačno dejansko stanje, sodišče revizijskih navedb ni moglo upoštevati, saj uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog.

Glede na gornje dejanske ugotovitve revizijsko sodišče soglaša, da so bili podani pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določb 1. alinee prvega odstavka in v smislu določb drugega odstavka 88. člena ZDR ter pogoji za prenehanje delovnega razmerja tožnika po izteku zakonskega odpovednega roka. Navedbe tožnika, da je tožena stranka več kot pet mesecev po sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iskala novega delavca za ustrezno delovno mesto peka, na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, saj so bile za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravno pomembne okoliščine, ki so bile znane v času podaje sporne odpovedi.

Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na določbah petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka.