Jedro

Glede na kompleksnost zadeve, predvsem pa število udeležencev v postopku, bi bilo reševanje vprašanja, ki je predhodno vprašanje za odločitev o preostalem delu tožbenega zahtevka, neekonomično, tako iz časovnega kot stroškovnega vidika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v nepravdni zadevi III N 53/2019, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, in sicer v delu, ki se nanaša na ID znak 0000 22/17. Etažni lastniki stavbe so sprožili postopek po ZVEtL-u za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi in toženca navajata, da je kljub temu, da je tožeča stranka vpisana na tej parceli v zemljiško knjigo, to pripadajoče zemljišče in da s tem imajo določene pravice.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da je lastnica te parcele in da ne gre za pripadajoče zemljišče k stavbi. Meni, da bi sodišče lahko samo upoštevalo vse okoliščine primera in kljub temu, da teče postopek po ZVEtL-u, odločilo samo. Opozarja tudi na zadevi I Cp 763/2016 in druge, kjer je obveljalo stališče, da je možna ločena pravna usoda stavbe in zemljišča po 25. juliju 1997 in opozarja na presečni datum 25. 7. 1997. Prvotožena stranka je sporazumno določila obseg svojega premoženja s svojim pravnim prednikom, to je družbo A. d. o. o. Drugotožena pa s svojim pravnim prednikom B. d. o. o. Treba je upoštevati vse te okoliščine primera. Kasnejši etažni lastniki pa so v postopku ZVEtL-1 začeli ugovarjati, da gre za skupne dele. Kupili so pa točno določene poslovne prostore z odmerjenim in določenim zemljiščem k stavbi.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Meni, da je prekinitev obvezna po 206. členu ZPP. Vztrajata, da je parc. št. 22/17 pripadajoče zemljišče k stavbi in ne gre za izključno lastninsko pravico tožeče stranke. Sodišče tako ne more samo odločiti drugače, če se to rešuje v III N 53/2019. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej pravdni zadevi tožeča stranka toži na odstranitev vetrolova z dimenzijo 5,5 m in 1,7 m širine preko dostopa do posameznega dela št. 2 v stavbi št. 693. Drugi zahtevek je bil proti prvotoženi stranki, enako proti drugotoženi stranki. Tožeča stranka tudi toži na prepoved posegov v lastninsko pravico tožeče stranke, in sicer parc. št. 22/17, in sicer na prepoved parkiranja, dostopa, hoje in vožnje z motornimi vozili. Sodišče prve stopnje je že odločilo s sodbo P 117/2018 z dne 12. 1. 2023. Ugodilo je zahtevku proti prvotoženi stranki na odstranitev vetrolova, zavrnilo pa zahtevek proti drugotoženi stranki in zavrnilo zahtevek na prepoved vznemirjanja. Na vložene pritožbe je pritožbeno sodišče z odločbo I Cp 811/2023, z dne 6. 9. 2023, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v I. in II. točki, v III. in IV. točki pa sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje.

6. Med drugim se je v pravdi izkazalo za relevantno, da je tožeča stranka vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica parcele 22/17; toženi stranki pa trdita, da je to funkcionalno zemljišče oziroma skupni del stavbe št. 693, kjer sta toženi stranki tudi etažni lastnici. Toženi stranki sta trdili, da je sprožen postopek po ZVEtL-1 in da gre za parcelo, ki je pripadajoči del stavbe in sta zato trdila, da ni utemeljen zahtevek na prepoved uporabe te parcele.

7. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju postopka sklenilo, da ne bo reševalo tega predhodnega vprašanja samo, ampak bo počakalo na rešitev v zadevi III N 53/2019. 8. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v danih okoliščinah po 206. členu ZPP lahko prekine postopek, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Sodišče opozarja, da je ta parcela v obravnavi v III N 53/2019, saj gre za kompleksno vprašanje. Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe pri Okrajnem sodišče v Ljubljani in to je sporočilo, da zadeva poteka, da so izdelana izvedeniška mnenja, da je narok razpisan 24. 11. 2023 in sodišče zato pričakuje, da bo tam postopek speljan do konca (list. št. 109).

9. Pritožbeno sodišče odgovarja na pritožbene navedbe o tem, da je pravni položaj takšen, da je sporna parcela lahko izključna last tožeče stranke in ni pripadajoče zemljišče k stavbi. Pri tem obširno povzema dejansko stanje oziroma način pridobitve tako sporne parcele, kot kaj je tožena stranka kupila in kdaj. Tožeča stranka meni, da je prišlo do položaja, da so se prodajalci in kupci posameznih delov dogovorili, kaj pripada k posameznem delu stavbe in da so izključili pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču. Kot je pritožbeno sodišče zapisalo v odločbi I Cp 811/2023, je možno, da gre za izjemo, ko je za čas po 24. 7. 1997 po Zakonu o stavbnih zemljiščih bilo možno, da pripade posamezni del pripadajočega zemljišča k posebnemu delu stavbe. Vendar je glede na kompleksnost zadeve, predvsem pa število udeležencev v postopku III N 53/2019 jasno, da bi reševanje tega vprašanja, ki je predhodno vprašanje za odločitev o preostalem delu tožbenega zahtevka, neekonomično tako iz časovnega kot stroškovnega vidika.

10. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pravdni postopek prekinilo.

11. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.