Jedro

Glede na to, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila po izteku prekluzivnega roka 30 dni, kot ga določa 2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP, predlog za obnovo postopka utemeljeno kot prepozen zavrglo.

Ker tožnica ni predložila odločbe, na katero se sklicuje, niti ni dokazala, da brez svoje krivde odločbe ZPIZ ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v drugem odstavku 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP, za vsebinsko obravnavo predloga za obnovo postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožnica sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnice za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo opr. št. VI Ps 642/2019 z dne 10. 10. 2022. 2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja da je, upoštevaje prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1, podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 396. člena ZPP, ki ureja tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila sodba opr. št. VI Ps 642/2019 z dne 10. 10. 2022 (in pred tem tudi vabilo na glavo obravnavo z dne 10. 10. 2022), zakonito vročena tožnici s pritrditvijo na oglasno desko. V tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V primeru, če stranka izkaže, da ji sodba (in pred tem vabilo na glavno obravnavo) ni bila pravilno in zakonito vročena s pritrditvijo na sodno desko, potem takšno vročanje, tudi s potekom 8-dnevnega roka iz tretjega odstavka 145. člena ZPP, ne more imeti učinkov vročitve. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Ustavnega sodišča RS. Po mnenju tožnice je ključno, da je 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka začel teči od dneva, ko se je dejansko seznanila z vsebino sodbe. Sklicuje se na sodno prakso, da rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve z vsebino pravnomočne zamudne sodbe oziroma od zavedanja obstoja obnovitvenega razloga. V konkretnem primeru je tožnica v predlogu za obnovo postopka podala obrazložene in dokazno podprte navedbe, da ji niti vabilo za glavno obravnavo z dne 10. 10. 2022 niti sodba opr. št. VI Ps 642/2019 z dne 10. 10. 2022 nista bila pravilno in zakonito vročena in se v izogib ponavljanju na njih tudi sklicuje. Prav tako je izkazala, da je za sodbo in s tem za obnovitveni razlog po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP dejansko izvedela in se z njo seznanila 3. 1. 2024, ko je njen pooblaščenec pridobil kopijo sodbe. Nelogičen je tudi zaključek, da je v konkretnem primeru potrebno šteti 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka od vročitve sodbe, ki naj bi bila tožnici vročena 11. 11. 2022 (tj. s potekom 8-dnevnega roka od pritrditve na sodno desko). V takšni situaciji, kot je konkretna, bi bila tožnici glede začetka teka roka za obnovo postopka odvzeta pravica predlagati obnovo postopka iz obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Nadalje tožnica nasprotuje razlogovanju sodišča prve stopnje glede neizkazanega obnovitvenega razloga po 9. točki 394. člena ZPP. Tožnica res ni predložila odločbe ZPIZ z dne 18. 12. 2019, vendar pa je pojasnila, da je omenjena odločba v sodbi opr. št. VI Ps 115/2019 z dne 5. 10. 2022 in sodišču predlagala, da vpogleda v navedeno sodbo. Posledično ji tudi ni mogoče očitati, da odločbe ZPIZ brez svoje krivde ni mogla predložiti že tekom postopka vodenega pod opr. št. VI Ps 642/2019, ki je bil zaključen v letu 2022. Podredno tožnica še navaja, da sodišče vloge, naslovljene kot predlog za obnovo postopka, ni obravnavalo tudi kot predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sodbe z dne 10. 10. 2022. V sodni praksi je namreč uveljavljeno stališče, da ni pomemben naslov vloge, temveč vsebina slednje, ne glede na to, ali je vlogo podala laična stranka ali pa pooblaščeni odvetnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Obenem priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju je sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep vsebuje bistvene razloge, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev. Ti razlogi niso niti nejasni niti med seboj v nasprotju, kar pomeni, da je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti.

6. Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka iz razloga, kot je določen v 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Skladno z navedeno določbo se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V drugi točki prvega odstavka 396. člena ZPP je določeno, da se predlog za obnovo postopka vloži v 30 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V drugem odstavku 396. člena ZPP pa je določeno, da če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. 7. Sodišče prve stopnje je po presoji relevantnih dejstev odločilo, da je tožnica zamudila 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka in je zato predlog zavrglo. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša. 8. Predlog za obnovo postopka se skladno s prvim odstavkom 394. člena ZPP lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sodba opr. št. VI Ps 642/2019 z dne 10. 10. 2022 postala pravnomočna dne 13. 12. 2022. Kot to pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje in na kar je opozorilo tudi pritožbeno sodišče v drugi zadevi,2 skladno s tretjim odstavkom 145. člena ZPP vročitev na sodno desko velja za opravljeno po preteku 8 dni, od kar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Tudi Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi3 poudarja, da gre za enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. Kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, je v pravnomočno zaključenem postopku opravilo poizvedbe pri Upravni enoti A., ki je sodišču v dopisu z dne 14. 6. 2022 sporočila, da je tožnici dne 18. 2. 2022 prenehalo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, nadalje da tožnica nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča na območju Republike Slovenije in tudi nima prijavljenega odhoda iz območja Republike Slovenije. Sodišče je skladno z določbo 145. člena ZPP vse nadaljnje vročitve za tožnico opravljalo tako, da je pisanje pritrdilo na sodno desko. Po izteku zakonsko določenega roka je sodba opr. št. VI Ps 642/2019 z dne 10. 10. 2022, dne 13. 12. 2022 postala pravnomočna.

10. Glede na to, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila 5. 1. 2024, torej že po izteku prekluzivnega roka 30 dni, kot ga določa 2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP, predlog za obnovo postopka utemeljeno kot prepozen zavrglo.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je podan tudi obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP. Skladno z navedeno točko se postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Skladno z drugim odstavkom 395. člena ZPP se zaradi okoliščin navedenih v 9. točki 394. člena ZPP sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Ker tožnica ni predložila odločbe, na katero se sklicuje, niti ni dokazala, da brez svoje krivde odločbe ZPIZ z dne 18. 12. 2019 ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da niso izpolnjeni pogoji določeni v drugem odstavku 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP, za vsebinsko obravnavo predloga za obnovo postopka.

12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi se s tolmačenjem, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel še pred pravnomočnostjo sodbe. S tem v zvezi pritožbeno sodišče opozarja na določbo drugega odstavka 396. člena ZPP, kjer je določeno, da če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena (30-dnevni rok), preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. Sodišče prve stopnje je 30-dnevni rok pravilno štelo od pravnomočnosti sodbe opr. št. VI Ps 642/2019 z dne 10. 10. 2022. 13. Glede pritožbenega očitka, da bi moralo sodišče predlog za obnovo postopka šteti tudi kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, saj je bila, kot je bilo to že pojasnjeno, vročitev opravljena v skladu s pravili zakona, zato mora ostati tudi pritožbeni očitek v tej smeri neuspešen, kot je to pojasnilo pritožbeno sodišče tudi že v drugi zadevi.4

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

15. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Glej Psp 218/2023 z dne 7. 2. 2024. 3 Glej VIII Ips 311/2015 z dne 19. 4. 2016. 4 Glej Psp 58/2024 z dne 27. 3. 2024.