Jedro

Napotnica je postala popolna z zadnjim opravilom v okviru odobrenega obsega brezplačne pravne pomoči (pravnega svetovanja in zastopanja v fazi preiskave), to je s sestavo ugovora zoper obtožnico, zato je tedaj začel teči 8 dnevni rok za njeno vrnitev.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici, predlog tožnice za izplačilo nagrade in stroškov po napotnici Bpp ... z dne 5. 8. 2005, zavrglo kot prepozen. Z odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. Bpp ... je sodišče prosilcu A.A. dodelilo brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega zastopanja v kazensko preiskovalni zadevi Kpr ... Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter kot oprostitev plačila sodnih taks. Za izvajanje odobrene oblike brezplačne pravne pomoči je določilo odvetnico C.C.. Odvetnica je dne 12. 12. 2005 vrnila napotnico Bpp .... Tožena stranka je po vpogledu v predmetni spis ter napotnico Bpp ... ugotovila, da je bila napotnica vročena stranki dne 30. 8. 2005, storitev na katero se je nanašala predmetna napotnica, pa je bila v istem mesecu tudi že končana, saj je bila takrat že vložena obtožba (Bpp je bila dodeljena samo za fazo preiskave). Iz napotnice in sicer iz točke 13 izhaja izvajalkina (odvetničina) obveznost vrnitve napotnice službi za brezplačno pravno pomoč. Iz potrdila o prejemu napotnice izhaja, da je naslovno sodišče napotnico prejelo 12. 12. 2005, to je po poteku 8 dnevnega roka, določenega v 40. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZBPP-UPB-1).

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi navaja, da je tožeča stranka napotnico, št. Bpp ... dostavila toženi stranki skupaj s spremnim dopisom dne 12. 12. 2005. Predmet zastopanja je bil zagovor obdolženca A.A. v kazensko preiskovalni zadevi Kpr .... Znesek stroškov zagovora znaša 2.472,10 EUR oziroma takratnih 592.416,00 SIT. Že v spremnem dopisu je tožeča stranka navedla, da je upravičenec napotnico, ki naj bi jo izročil tožnici, kot izvajalki brezplačne pravne pomoči, nekam založil oziroma zgubil, saj je bil v priporu, pa tudi sicer je bilo njegovo zdravstveno in splošno stanje ter razmere zaradi hude odvisnosti od drog takšno, da ni bil sposoben razumevanja in ni bil sposoben poskrbeti za svoje koristi, pravice in obveznosti. Takoj ko je upravičenec, s pomočjo žene, le našel napotnico, to pa je bilo 12. 12. 2005, jo je tožeča stranka izpolnila skupaj z upravičencem, in jo še istega dne dostavila na vložišče tožeče stranke. Tožena stranka teh dejstev in okoliščin ni upoštevala, ter je štela, da napotnica ni bila vrnjena v roku 8 dni. Pri tem pa je sama ravnala nekorektno in v nasprotju s predpisi, saj je o zahtevku tožnice odločila šele po skoraj dveh letih. Po mnenju tožnice si tožena stranka napačno razlaga pojem popolne napotnice, prav tako si napačno razlaga tudi rok, od katerega se šteje napotnico za popolno. Iz napotnice (točka 13) izhaja obveznost tožnice, da jo vrne strokovni službi za brezplačno pomoč, vendar sta se za to obveznost dogovorila tožnica kot izvajalka in upravičenec. Ta obveznost tožnice velja z dnem potrditve takšnega dogovora o obveznosti izvajalca za vrnitev napotnice v točki 13. Zato po mnenju tožeče stranke 8 dnevni rok zagotovo ne more teči od dneva, ko je bilo opravljeno zadnje dejanje, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ampak prične teči z dnem podpisa dogovora pod točko 13 med izvajalcem in upravičencem. Zato je bila napotnica vrnjena pravočasno in bi tožena stranka morala odmeriti in izdati sklep o priznanju stroškov tožeči stranki, ne pa da je njen predlog zavrgla kot prepozen. Določba 40. člena ZBPP zavezuje zavrnitev napotnice upravičenca, saj izključno njemu služba za BPP pošlje napotnice, izvajalec oziroma odvetnik pa prejme le odločbo, s katero se prošnji za dodelitev pomoči ugodi. Odvetniku pa zakon daje le pravico, da lahko napotnico vrne tudi on. 8 dnevni rok v katerem je potrebno predložiti popolno napotnico je instrukcijski rok, ne pa materialni prekluzivni rok. Iz določb 6. odstavka 30. člena in 1., 3. in 4. odstavka 40. člena ZBPP izhaja, da je vrnitev napotnice obveznost upravičenca, ki pa lahko to obveznost prenese na izvajalca brezplačne pravne pomoči, kar pa mora biti seveda v napotnici izrecno navedeno in dogovorjeno. Upravičenec to obveznost prenese na izvajalca z dnem podpisa dogovora v točki 13 napotnice, kar je nedvomno in edina logična ter pravilna razlaga, nikakor pa ne z dnem na primer vročitve sodbe s strani sodišča izvajalcu, za opravo zadnjega dejanja in podobno. Sklepno tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa. Dodaja pa, da ni mogoče sprejeti razlage, da je napotnica popolna šele takrat, ko je podpisan dogovor v smislu 13 točke. Za tako razlago pojma popolnosti napotnice v 40. členu ZBPP ni najti podlage. Poudariti je, da bi vezanje popolnosti napotnice na podpis dogovora iz 13 točke hkrati pomenil, da napotnice sploh ne bi bilo moč zavreči kot prepozne, saj bi izvajalec in upravičenec, ker zakon roka ne predpisuje, dogovor iz 13 točke lahko sklenila kadarkoli, kar pa prav gotovo ni bil cilj zakonodajalca. Odvetnica ob vrnitvi napotnice dokazov glede založitve napotnice, slabega zdravstvenega stanja upravičenca, kot tudi datuma sklenitve dogovora, na katerega se sklicuje v tožbi, niti ni predlagala oziroma priložila dokazov. Upoštevati je tudi, da izvajanje brezplačne pravne pomoči predpostavlja kontakt izvajalca z upravičencem in mu je prepuščeno tudi to, kako bo najbolje poskrbel, da bo napotnica pravočasno vrnjena in bo tako prišel do plačila storitev, ki jih je opravil. V odgovoru na odgovor tožene stranke na tožbo, tožeča stranka vztraja pri tožbenih navedbah in tožbenem zahtevku.

Tožba ni utemeljena.

Neutemeljen je tožbeni ugovor in nima podlage v zakonu, da je treba 8 dnevni rok za vrnitev napotnice šteti od trenutka, ko sta se upravičenec in izvajalec brezplačne pravne pomoči dogovorila o obveznosti izvajalca za vrnitev napotnice Službi za brezplačno pravno pomoč (13 točka napotnice). Po 1. odstavku 40. člena ZBPP - UPB 1 je upravičenec dolžan napotnico po končani opravi storitev pravne pomoči vrniti takoj, ko so napotnici priloženi vsi stroškovniki in potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka, po 3. odstavku istega člena pa mora napotnico strokovni službi za Bpp v istem roku vrniti oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, če ta obveznost izhaja iz napotnice. V obravnavanem primeru sta se izvajalec in upravičenec dogovorila, kar izhaja iz točke 13 napotnice, da je vrnitev napotnice Službi za brezplačno pravno pomoč obveznost izvajalca. Kdaj sta sklenila ta dogovor niti ni zapisano, niti ni pomembno za odločanje v tem upravnem sporu, ker 8 dnevni rok iz 40. člena ZBPP – UPB1 od tega datuma ne teče. 8 dnevni prekluzivni rok za vrnitev napotnice teče od dneva, ko je bila napotnica popolna (4. odstavka 40. člena istega člena). Tudi po presoji sodišča je postala napotnica popolna z zadnjim opravilom v okviru odobrenega obsega brezplačne pravne pomoči, to je pravnega svetovanja in zastopanja v fazi preiskave, to pa je s sestavo ugovora zoper obtožnico dne 24. 8. 2005. Tudi po mnenju sodišča je začel 8 dnevni rok teči od tega dne, to je po zadnji opravljeni storitve v okviru odobrenega obsega brezplačne pravne pomoči. V zadevi ni sporno, da je tožnica napotnico vrnila šele 12. 12. 2005 in da je bil torej 8 dnevni rok bistveno prekoračen (za več kot 3 mesece). Tožnica je pavšalno navajala zakaj je zamudila rok za vrnitev napotnice, vendar svojih navedb ni z ničemer izkazala, prav tako ni vložila predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ostali tožbeni ugovori so brezpredmetni.

Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.