Jedro

Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v oprostilnem izreku pod točko II. glede obdolženega M.Č. razveljavi in zadeva v tem delu vrne v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 45498/2014 z dne 23. 10. 2018 pod točko I. izreka na podlagi 4. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo obtožbo zoper obdolžene F.P., B.Z. in M.Č. zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona ter potrebni izdatki obdolženih in potrebni izdatki in nagrade zagovornikov bremenijo proračun. V točki II. izreka pa je obdolženega M.Č. po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje ponareditev ali uničenje uradne listin, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1 in po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da tudi stroški v zvezi s tem kaznivim dejanjem bremenijo proračun.

2. Zoper oprostilni izrek se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, na napadeni del sodbe spremeni tako, da na podlagi že zbranih dokazov obdolženega M.Č. spozna za krivega in mu izreče že predlagano sankcijo, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo so podali odgovor zagovorniki obdolženega M.Č. iz odvetniške pisarne M.S. in odvetniki d.o.o. V njem predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po oceni pritožbenega sodišča je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo uveljavlja pritožba, ker so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje prvostopni oprostilni izrek, nejasni in v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

6. Državna tožilka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da se obdolženi ni zavedal, da potrjuje lažni podatek in ocenilo, da je bil vseskozi prepričan, da je komunalni prispevek plačan ter da ni najti motiva za njegovo protipravno ravnanje, pri čemer zaključkov v zvezi s subjektivnim elementom očitanega kaznivega dejanja ni zadostno pojasnilo oziroma je samo s seboj prišlo v nasprotje, ker je zaključilo, da se obdolženi ni zavedal, da potrjuje lažni podatek o plačilu komunalnega prispevka, pri tem pa samo povzelo navedbe iz zagovora, iz katerih smiselno izhaja, da je vedel, da komunalni prispevek ni bil plačan, pa je menil, da s podpisom potrdila ravna v korist občine, ker je predhodno sklenil pogodbo o plačilu komunalnega prispevka.

7. V navedenem je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaznati nejasnost razlogov napadene sodbe glede krivde obdolženca, za katerega sodišče prve stopnje ugotavlja, da je kot direktor občinske uprave Občine D..., torej kot uradna oseba, podpisal potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, torej uradno listino, ki predstavlja dokazilo na podlagi devetega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in 5. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o graditvi objektov, da je družba E. d.o.o. Občini D. poravnala vse obveznosti, ki izhajajo iz odločbe o odmeri komunalnega prispevka, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pri tem pa prepričanost in zatrjevanje obdolženega, da s tem ni storil nič nezakonitega, utemeljuje z navedbo, da je bil vseskozi prepričan, da je komunalni prispevek plačan, kar pa podatki in dokazi, s katerimi je razpolagalo, ne dokazujejo. Prav nasprotno, komunalni prispevek zavezanec - investitor, družba E. d.o.o., ni plačal, niti ga ni poračunal na način, določen s pogodbo o plačilu komunalnega prispevka1, kar je razvidno iz osnutka kupoprodajne pogodbe z dne 4. 6. 2013 (list. št. 218), med pogodbenima strankama E. d.o.o. kot prodajalcem in Občino D. kot kupcem, kakor tudi iz odgovora družbe E. d.o.o. z dne 11. 3. 2014 na dopis Občine D. za plačilo komunalnega prispevka (list. št. 235), iz katerega izhaja, da bo zavezanka komunalni prispevek poravnala skladno z veljavno pogodbo o plačilu komunalnega prispevka. Sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ne navaja jasnih razlogov zakaj je ob dejstvu, da zavezanec družba E. d.o.o. komunalnega prispevka ni plačala, obdolženi lahko bil prepričan, da je ta prispevek plačan in je to potrdil s podpisom potrdila o plačanem komunalnem prispevku št. 351-17/2012-3 z dne 22. 3. 2012. Določba drugega odstavka 44. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, uveljavljenega 25. 7. 1997) zavezuje investitorja, da komunalni prispevek plača pred izdajo gradbenega dovoljenja. Po sodni praksi2 je plačilo komunalnega prispevka pred izdajo gradbenega dovoljenja materialni pogoj za izdajo tega dovoljenja. Po določbi 35. člena Zakona o javnih financah (ZJF) pa se obvezne dajatve plačujejo v denarju, razen če ni z zakonom določeno drugače. V kazenskem spisu sodišča prve stopnje se nahaja mnenje Računskega sodišča RS z dne 24. 11. 2011 (list. št. 111), iz katerega je razvidno, da glede na vsebino določbe 35. člena ZJF in določilo četrtega odstavka 78. člena Zakona o prostorskem načrtu (ZPNačrt), plačilo komunalnega prispevka ni mogoče izvesti drugače, kot s plačilom v denarju, pa so zato razlogi napade sodbe po utemeljeni graji pritožbe, kar zadeva obstoj subjektivnega elementa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, v kateri se prvostopno sodišče sklicuje na zagovor obdolženega, da je na osnovi sklenjene pogodbe o načinu plačila komunalnega prispevka z dne 16. 3. 2012 bil prepričan, da je ta plačan, nejasni. To velja tudi za razloge o tem, da je obveza upravne enote samo preveriti, ali je obveznost komunalnega prispevka s strani občine zaključena, ni pa pomembno, ali je obračunan, plačan ali karkoli. Obdolžencu se namreč ne očita, da je potrdil, da je obveznost komunalnega prispevka s strani občine zaključena, temveč se mu očita, da je podpisal potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, čeprav ta na ta dan, ko je bilo potrdilo izdano (iz podatkov spisa pa je razvidno, da ni bil plačan niti do izreka sodbe), de facto ni bil plačan, saj občina ni prejela zneska 40.649,16 EUR, kolikor je bil investitor dolžan poravnati.

8. Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Nagib oziroma motiv zaradi katerega je obdolženi podpisal potrdilo z lažno vsebino in na katerega se sklicujejo v odgovoru na pritožbo obdolženčevi zagovorniki, ni sestavina subjektivnega elementa kaznivega dejanja, ki se očita obdolženemu, temveč je v primeru obsodilne sodbe lahko upoštevna okoliščina pri izbiri in odmeri kazenske sankcije. Zato so navedbe zagovornikov, s katerimi skušajo prepričati, da je napadena sodba pravilna in zakonita in se pri tem sklicujejo na nagibe, ki so vodili obdolženega, nesprejemljive. Pritrditi pa je pritožbi državne tožilke, da so razlogi napadene sodbe, ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vse preostale zakonske znake kaznivega dejanja, ki se očitajo obdolžencu, ne pa tudi obstoja njegove krivde zanj, ker je izhajalo iz motiva in nagibov, ki bi ga naj vodili, da je ravnal na način, kot se mu očita v prvostopnem oprostilnem izreku, do take mere nejasni, da je bilo pritrditi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje v oprostilnem izreku razveljaviti.

9. V ponovnem sojenju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev in ponovno kritično in celovito presodilo izvedene dokaze ter v zadevi vnovič odločilo. Ker bo to lažje storilo pred drugim sodnikom posameznikom je pritožbeno sodišče odločilo, da bo zadevo obravnaval drug sodnik posameznik.

10. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbah prvega in četrtega odstavka 392. člena ZKP.

1 Pogodba o plačilu komunalnega prispevka, v kateri je bilo določeno, da se plačilo komunalnega prispevka poračuna pri kupnini poslovnih prostorov v objektu za katerega je obračunan komunalni prispevek, ki sta jo sklenili Občina D. in družba E.... d.o.o., H. z dne 16. 3. 2012 št. 414-2/2012-3. 2 Sodba VS RS I-Up 105/2001 z dne 18. 4. 2002