Jedro

V primeru, ko je v istem postopku predlaganih več izvršilnih sredstev hkrati ali drugo za drugim, upniku na podlagi tarifne številke 1 tč.č Zakona o sodnih taksah ni potrebno plačati nove takse, to pa ne velja za primer, ko upnik na podlagi istega izvršilnega naslova vloži v celoti nov predlog za izvršbo.

Izrek

Pritožba upnika zoper sklep z dne 10.5.1996 o odmeri sodne takse se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 10.5.1996 je prvostopno sodišče odmerilo upniku takso za izvršilni predlog in za sklep o izvršbi.

V pritožbi zoper sklep upnik navaja, da je sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova izdalo že sklep o izvršbi pod opr.št. I 200/95, za katerega je že plačal potrebno takso. Upnik je novo sredstvo izvršbe predlagal le zato, ker izvršba na žiro račun dolžnika, ki je bila dovoljena s sklepom v navedenem postopku, vse do danes še ni bila realizirana. Tarifna št. 1 Zakona o sodni taksi in k tej tarifni številki obvezno pojasnilo pod tč. č določa, da se za predlog za izvršbo plača ena sodna taksa tudi tedaj, kadar je predlaganih več sredstev za izvršbo, ne glede na to, ali so predlagana istočasno ali drugo za drugim. Po mnenju pritožitelja je zato prvostopno sodišče odločilo popolnoma mimo navedenega določila. Meni, da se je sodišče neutemeljeno sklicevalo na določila sodnega reda, na podlagi katerega je zadevo I 200/95 odčrtalo kot končano in predlog za izvršbo vpisalo kot samostojno zadevo. Določila sodnega reda se nanašajo namreč le na notranjo organizacijo sodišč in iz njega ne morejo niti posredno izhajati nikakršne obveznosti za stranke v postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba sicer utemeljeno navaja, da določila sodnega reda urejajo le organizacijo dela sodišč in zato ne morejo imeti vpliva na določila Zakona o sodnih taksah. Vendar pa je po oceni pritožbenega sodišča prvostopno sodišče Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS 1/90, RS 9/91) pravilno uporabilo. Upnik je sicer res dne 28.3.1996 predlagal izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova kot v zadevi pod opr.št. I 200/95, a je vložil v celoti nov predlog za izvršbo, na podlagi katerega je sodišče dne 10.4.1996 tudi izdalo nov sklep o izvršbi. Ni šlo torej za isti postopek, v katerem bi upnik predlagal le novo izvršilno sredstvo. Le v primeru, ko je v istem postopku predlaganih več izvršilnih sredstev hkrati ali drugo za drugim, upniku na podlagi tarifne št. 1 tč. č Zakona o sodnih taksah ni potrebno plačati nove takse. To določilo se namreč nanaša le na primere, ko pride do naknadne komulacije izvršilnih sredstev v istem postopku. Ker je torej prvostopno sodišče določila Zakona o sodnih taksah pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zv. s 14. čl. ZIP).